Page 47 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 47
CVETKA HED@ET TÓOTH
njegove sklenjene biografije vidimo, da zaradi njegove mesijanske
moči. Šlo mu je namreč za preroški smisel mesijanstva v podobi
krščanstva, prenova krščanstva na začetku 20. stoletja pa je po
njegovem razumevanju pomenila odločen obrat zoper nihilizem, od
tu tudi poudarek na utopiji. Tillichov zavestni napor je usmerjenost
v bivanje, ki ga prežema pozitivno upanje, ki naj premaguje odtu-
jitvene procese, zato je ena izmed stalnic Tillichove misli pogum za
bivanje.
4. Kairos
V letih po prvi svetovni vojni, ki ga je trajno zaznamovala, saj je
bil vojaški duhovnik in je od blizu gledal trpljenje in nesmiselno
umiranje po bojiščih, je eden izmed izstopajočih, celo nosilnih
pojmov njegove misli kairos, in sicer ves čas do njegove prisilne
emigracije leta 1933. Zato njegovo etizacijo sveta, ki sta ji podrejeni
tako politika kakor v nekaterih okoliščinah tudi religija sama,
zaznamujeta teologija in filozofija kairosa, to pa vsekakor ni samo
dojemanje časa v tem najbolj dobesednem pomenu besede kairos. Že
v svojem prvem prispevku iz leta 1922 z naslovom Kairos I pove, da
mu gre za »poziv k zgodovinsko ozaveščenemu mišljenju, k zgo-
dovinski zavesti, ki s svojimi koreninami prenika v globino brez-
pogojnega, njene pojme pa ustvarja praodnos človekovega duha in
njen etos je brezpogojna odgovornost za pričujoči časovni trenu-
tek«.35 Zato kairos pomeni zgodovinski, izbrani čas, prežet s smislom.
Gre za človekovo odgovornost pred zgodovino. Zato je odgovornost
razumljena kot izbira in odločanje že čisto v kierkegardovskem
smislu in hkrati pomeni še načelnost. Sama načelnost oziroma
načelo je po Tillichu »kot moč zgodovinske biti, ki je pojmovno
dojeta«.36
Glede razumevanja pojma odločitev si je Tillich prizadeval pred-
vsem kot teoretik razglabljati o vprašanju, kakšne praktično dejavne
35 Paul Tillich: Der Widerstreit von Raum und Zeit. Schriften zur Geschichtsphilosophie,
GW VI, Evangelisches Verlagswerk, Stuttgart 1963, str. 9.
36 Paul Tillich: Christentum und soziale Gestaltung, GW II, str. 234.
45
njegove sklenjene biografije vidimo, da zaradi njegove mesijanske
moči. Šlo mu je namreč za preroški smisel mesijanstva v podobi
krščanstva, prenova krščanstva na začetku 20. stoletja pa je po
njegovem razumevanju pomenila odločen obrat zoper nihilizem, od
tu tudi poudarek na utopiji. Tillichov zavestni napor je usmerjenost
v bivanje, ki ga prežema pozitivno upanje, ki naj premaguje odtu-
jitvene procese, zato je ena izmed stalnic Tillichove misli pogum za
bivanje.
4. Kairos
V letih po prvi svetovni vojni, ki ga je trajno zaznamovala, saj je
bil vojaški duhovnik in je od blizu gledal trpljenje in nesmiselno
umiranje po bojiščih, je eden izmed izstopajočih, celo nosilnih
pojmov njegove misli kairos, in sicer ves čas do njegove prisilne
emigracije leta 1933. Zato njegovo etizacijo sveta, ki sta ji podrejeni
tako politika kakor v nekaterih okoliščinah tudi religija sama,
zaznamujeta teologija in filozofija kairosa, to pa vsekakor ni samo
dojemanje časa v tem najbolj dobesednem pomenu besede kairos. Že
v svojem prvem prispevku iz leta 1922 z naslovom Kairos I pove, da
mu gre za »poziv k zgodovinsko ozaveščenemu mišljenju, k zgo-
dovinski zavesti, ki s svojimi koreninami prenika v globino brez-
pogojnega, njene pojme pa ustvarja praodnos človekovega duha in
njen etos je brezpogojna odgovornost za pričujoči časovni trenu-
tek«.35 Zato kairos pomeni zgodovinski, izbrani čas, prežet s smislom.
Gre za človekovo odgovornost pred zgodovino. Zato je odgovornost
razumljena kot izbira in odločanje že čisto v kierkegardovskem
smislu in hkrati pomeni še načelnost. Sama načelnost oziroma
načelo je po Tillichu »kot moč zgodovinske biti, ki je pojmovno
dojeta«.36
Glede razumevanja pojma odločitev si je Tillich prizadeval pred-
vsem kot teoretik razglabljati o vprašanju, kakšne praktično dejavne
35 Paul Tillich: Der Widerstreit von Raum und Zeit. Schriften zur Geschichtsphilosophie,
GW VI, Evangelisches Verlagswerk, Stuttgart 1963, str. 9.
36 Paul Tillich: Christentum und soziale Gestaltung, GW II, str. 234.
45
