Page 114 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 114
RAZPRAVE, [TUDIJE
Za poglobljeno obravnavo Williamsove teologije bi potrebovali
veliko več prostora, kot ga imamo na voljo tukaj. A vredno je pouda-
riti, da se Williams izogne škandaliziranju Hicka in pluralizma, ki je
značilno za evangeljske teologe, ter v svoji razpravi previdno, a večkrat
poudari svoje strinjanje z elementi pluralizma. Čeprav njegovo stališče
občasno zveni podobno Tillichovem ali Rahnerjevem inkluzivizmu,
se Williams od tega oddaljuje v svojem poudarjanju nezmožnosti
krščanske teologije, da o drugih verstvih in njihovi morebitni zve-
ličavni moči sploh sodi. Kristjani so tukaj, da živijo in razvijajo svoj
»program« za duhovno življenje posameznikov in skupnosti, ter ga
oznanjajo v svetu različnih verstev in filozofij. Lahko se učijo od
drugih, vendar tega ne morejo početi zunaj »slovnice« svojih osnovnih
razumevanj Boga, človeka in zgodovine (ibid. 13–14).
Postliberalna teologija – tako v svojem temeljnem razumevanju
krščanske doktrine kot tudi v svoji zavestni zadržanosti do inter-
pretiranja nekrščanskih religij – je danes zagotovo poglavitna teolo-
ška paradigma na več vplivnih teoloških ali religioloških fakultetah
na Otoku (denimo na univerzah v Cambridgeu, Chesterju, Exeterju,
Edinburghu in še kje). To teologijo pogosto kombinirajo z afirmacijo
in reinterpretacijo Barthove dogmatike (namesto Tillicha, ki je za
postliberalne teologe v glavnem »zgodovina«). Kar je morda posebej
zanimivo za nas v Sloveniji, je dejstvo, da postliberalna teologija
utemeljuje in tudi v praksi stoji za mednarodno vplivnim pristopom
k medverskim odnosom in dialogu, imenovanem Scriptural reasoning,
kar lahko nekoliko nerodno prevedemo z »Razmišljanje na podlagi
svetih spisov«. Pri tem ponuja javno platformo, na kateri se srečujejo
evropski verski voditelji tudi iz nam bližnjih krajev.6 Gre za model
srečevanja (za zdaj predvsem) kristjanov, muslimanov in judov v
manjših skupinah, vsakega z njegovimi svetimi spisi, kjer si izme-
6 Eden vodilnih postliberalnih teologov, David Ford (Cambridge), zadnje deseletje
igra vodilno vlogo tudi v vseevropskem dialogu med abrahamovskimi religijami
– v dialogu, v katerem kot vodilni predstavnik evropskega islama nastopa
bosanski reis ul ulema Mustafa Cerič. Glej povezave: http://www.fgi-tbff.org/
tags/multi-faith-dialogue, http://www.interfaith.cam.ac.uk/en/resources/
papers/communique-of-the-conference-on-a-common-word-and-future-
muslim-christian-engagement.
112
Za poglobljeno obravnavo Williamsove teologije bi potrebovali
veliko več prostora, kot ga imamo na voljo tukaj. A vredno je pouda-
riti, da se Williams izogne škandaliziranju Hicka in pluralizma, ki je
značilno za evangeljske teologe, ter v svoji razpravi previdno, a večkrat
poudari svoje strinjanje z elementi pluralizma. Čeprav njegovo stališče
občasno zveni podobno Tillichovem ali Rahnerjevem inkluzivizmu,
se Williams od tega oddaljuje v svojem poudarjanju nezmožnosti
krščanske teologije, da o drugih verstvih in njihovi morebitni zve-
ličavni moči sploh sodi. Kristjani so tukaj, da živijo in razvijajo svoj
»program« za duhovno življenje posameznikov in skupnosti, ter ga
oznanjajo v svetu različnih verstev in filozofij. Lahko se učijo od
drugih, vendar tega ne morejo početi zunaj »slovnice« svojih osnovnih
razumevanj Boga, človeka in zgodovine (ibid. 13–14).
Postliberalna teologija – tako v svojem temeljnem razumevanju
krščanske doktrine kot tudi v svoji zavestni zadržanosti do inter-
pretiranja nekrščanskih religij – je danes zagotovo poglavitna teolo-
ška paradigma na več vplivnih teoloških ali religioloških fakultetah
na Otoku (denimo na univerzah v Cambridgeu, Chesterju, Exeterju,
Edinburghu in še kje). To teologijo pogosto kombinirajo z afirmacijo
in reinterpretacijo Barthove dogmatike (namesto Tillicha, ki je za
postliberalne teologe v glavnem »zgodovina«). Kar je morda posebej
zanimivo za nas v Sloveniji, je dejstvo, da postliberalna teologija
utemeljuje in tudi v praksi stoji za mednarodno vplivnim pristopom
k medverskim odnosom in dialogu, imenovanem Scriptural reasoning,
kar lahko nekoliko nerodno prevedemo z »Razmišljanje na podlagi
svetih spisov«. Pri tem ponuja javno platformo, na kateri se srečujejo
evropski verski voditelji tudi iz nam bližnjih krajev.6 Gre za model
srečevanja (za zdaj predvsem) kristjanov, muslimanov in judov v
manjših skupinah, vsakega z njegovimi svetimi spisi, kjer si izme-
6 Eden vodilnih postliberalnih teologov, David Ford (Cambridge), zadnje deseletje
igra vodilno vlogo tudi v vseevropskem dialogu med abrahamovskimi religijami
– v dialogu, v katerem kot vodilni predstavnik evropskega islama nastopa
bosanski reis ul ulema Mustafa Cerič. Glej povezave: http://www.fgi-tbff.org/
tags/multi-faith-dialogue, http://www.interfaith.cam.ac.uk/en/resources/
papers/communique-of-the-conference-on-a-common-word-and-future-
muslim-christian-engagement.
112
