Page 143 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 143
BO@IDAR DEBENJAK
njej so tudi dublete k prejšnjim logijem; najbrž je bila pripisana iz
drugih virov. Papirusi iz Oxyrhyncha imajo grške vzporednice k
logijem 1–7, 26–33 ter 36–39, drugo se ni ohranilo ali ni bilo naj-
deno.
Če primerjamo ta evangelij s kanoničnimi, zlasti s sinoptiki, se
nam pokaže, da se nekateri logiji skoraj dobesedno ujemajo s kate-
rim od kanoničnih, nekateri so bolj koncizni in zgoščeni, nekateri
so širši ali pa zvežejo dve sporočili, ki sta v kanoničnem evangeliju
ločeni, ali nasprotno, ločujejo dve sporočili, ki sta v kanoničnem
evangeliju združeni. Včasih iz istih besed izhaja pri Tomažu drugačen
nauk, včasih pa je isti nauk izražen z drugimi prispodobami. Samo
13 logijev in del dveh logijev pa ima radikalno drug slog in nauk kot
kanonični evangeliji. Manj vzporednic se nanaša na Evangelij po
Janezu, med njimi je zanimiv logij, ki ima vzporednico v Govoru o luči
(ta je pri Janezu razkosan na posamezne izreke). Med sinoptičnimi
evangeliji prevladujejo vzporednice z deli, ki jih imata Evangelij po
Mateju in Evangelij po Luki iz vira Q.
Izrek, da nihče ni prerok v svojem domačem kraju, je pri Tomažu
razširjen (log. 31): »Noben prerok ni sprejet v svojem domačem kraju,
noben zdravnik ne zdravi tistih, ki ga poznajo.« Tudi v krščanski
tradiciji velja, da je bilo zdravljenje ena od nalog učiteljev vere, kot je
še danes v raznih religijah, denimo v tibetanskem budizmu.
Logij 12 povezuje ta evangelij z judeokrščanstvom: »Učenci so
rekli Jezusu: ’Vemo, da boš šel od nas. Kdo bo ta, ki bo višji med
nami?’ Jezus jim je dejal: ’Od koderkoli pridete, boste šli k Jakobu
Pravičnemu, zavoljo katerega sta nastala nebo in zemlja.’ Jakob
Pravični je Jezusov rodni brat, ki je vodil jeruzalemsko prakrščansko
občino v judeokrščanskem duhu. Sklepni stavek »zavoljo katerega
sta nastala nebo in zemlja« se nanaša na pravičnost, »katere temelj
sta nebo in zemlja«. Navezava na čas, ko je jeruzalemsko občino vodil
»Jakob, Gospodov brat«, ki je bil leta 62 na ukaz vrhovnega svečenika
Anana usmrčen s kamenjanjem, priča o starosti izvirnika tega evan-
gelija.
V evangeliju so poimensko navedeni trije učenci (Dvojček Juda
Tomaž, Simon Peter, Matej) in dve učenki (Marija in Salome).
Značilno je, da sta učenki enakovredni z učenci. Podobno vlogo ima
141
njej so tudi dublete k prejšnjim logijem; najbrž je bila pripisana iz
drugih virov. Papirusi iz Oxyrhyncha imajo grške vzporednice k
logijem 1–7, 26–33 ter 36–39, drugo se ni ohranilo ali ni bilo naj-
deno.
Če primerjamo ta evangelij s kanoničnimi, zlasti s sinoptiki, se
nam pokaže, da se nekateri logiji skoraj dobesedno ujemajo s kate-
rim od kanoničnih, nekateri so bolj koncizni in zgoščeni, nekateri
so širši ali pa zvežejo dve sporočili, ki sta v kanoničnem evangeliju
ločeni, ali nasprotno, ločujejo dve sporočili, ki sta v kanoničnem
evangeliju združeni. Včasih iz istih besed izhaja pri Tomažu drugačen
nauk, včasih pa je isti nauk izražen z drugimi prispodobami. Samo
13 logijev in del dveh logijev pa ima radikalno drug slog in nauk kot
kanonični evangeliji. Manj vzporednic se nanaša na Evangelij po
Janezu, med njimi je zanimiv logij, ki ima vzporednico v Govoru o luči
(ta je pri Janezu razkosan na posamezne izreke). Med sinoptičnimi
evangeliji prevladujejo vzporednice z deli, ki jih imata Evangelij po
Mateju in Evangelij po Luki iz vira Q.
Izrek, da nihče ni prerok v svojem domačem kraju, je pri Tomažu
razširjen (log. 31): »Noben prerok ni sprejet v svojem domačem kraju,
noben zdravnik ne zdravi tistih, ki ga poznajo.« Tudi v krščanski
tradiciji velja, da je bilo zdravljenje ena od nalog učiteljev vere, kot je
še danes v raznih religijah, denimo v tibetanskem budizmu.
Logij 12 povezuje ta evangelij z judeokrščanstvom: »Učenci so
rekli Jezusu: ’Vemo, da boš šel od nas. Kdo bo ta, ki bo višji med
nami?’ Jezus jim je dejal: ’Od koderkoli pridete, boste šli k Jakobu
Pravičnemu, zavoljo katerega sta nastala nebo in zemlja.’ Jakob
Pravični je Jezusov rodni brat, ki je vodil jeruzalemsko prakrščansko
občino v judeokrščanskem duhu. Sklepni stavek »zavoljo katerega
sta nastala nebo in zemlja« se nanaša na pravičnost, »katere temelj
sta nebo in zemlja«. Navezava na čas, ko je jeruzalemsko občino vodil
»Jakob, Gospodov brat«, ki je bil leta 62 na ukaz vrhovnega svečenika
Anana usmrčen s kamenjanjem, priča o starosti izvirnika tega evan-
gelija.
V evangeliju so poimensko navedeni trije učenci (Dvojček Juda
Tomaž, Simon Peter, Matej) in dve učenki (Marija in Salome).
Značilno je, da sta učenki enakovredni z učenci. Podobno vlogo ima
141
