Page 145 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 145
BO@IDAR DEBENJAK
Sveta Trojica so torej v tej verziji Oče, Mati in Sin; Jezus ima očeta
Jožefa in mater Marijo, Kristus pa Očeta in Mater. Po očetu in materi
ima brate in sestre, po Očetu (in Materi) pa učence in učenke, ki so
njegovi resnični bratje in sestre. Taka kristologija z jasnim raz-
mejevanjem obeh narav – Božje in človeške – je bila potem splošno
sprejeta pri gnostikih.
Sam Evangelij po Hebrejcih pa je v stari Cerkvi dolgo veljal za
liturgično uporabno vzporednico kanoničnim evangelijem. Doktri-
narni spori prvih ekumenskih koncilov (arijanski spor, spor z mono-
fiziti, vprašanje »bogorodice/theotokos«, vprašanje ene ali dveh volj
itn.) so seveda položaj bistveno spremenili. Toda očitno so pone-
kod, še prav posebej v Egiptu, v samostanih dolgo ohranjali tudi
nepravoverne tekste. O tem priča koptski tekst, ki ga je 1915 objavil
E. A. W. Budge: (Pseudo)-Kyrillos sprašuje meniha v Maiomi v Gazi:
»Kje v štirih evangelijih pa piše, da je sveta devica mati Božja Marija
’moč’?« In menih odgovori: »V Evangeliju po Hebrejcih.« Nato Kyrillos
vpraša: »Je mar pet evangelijev? Kateri je peti?« Menih odgovori: »To
je evangelij, ki je bil napisan za Hebrejce.« Kyrillos potem prepriča
meniha in ga pripravi do tega, da sežge knjige s tem naukom. Ker je
bil pravi Kyrillos škof v Aleksandriji 412–444, je to terminus post
quem za izposojo imena (Pseudo-)Kyrillos.
Logiji iz Evangelija po Tomažu se pri cerkvenih očetih dostikrat
navajajo kot citati iz Evangelija po nazorejcih, Evangelija po Hebrejcih,
Evangelija po ebionitih, Evangelija po Egipčanih ter Evangelija po Petru.
Vse to govori za starost in razširjenost te tradicije, ki so jo šele počasi
izločili iz rabe.
9. Evangelij po Judi Iškariotu
Evangelij po Judi Iškariotu je bil pred nekaj leti objavljen tudi v
slovenski izdaji revije National Geographic, namreč tisto, kar je od
rokopisa po mnogih letih prekladanja med privatnimi lastniki
ostalo. Zgrajen je na tezi, da je Juda Iškariot najbolj tragična figura,
saj je njegova žrtev največja: Jezus mu je naročil: »Stori, kar moraš
storiti!« To pa je ukaz, naj stori tisto, kar je nujno za razplet. A
namesto čudeža, s katerim bi Bog osvobodil Jezusa, dočaka Juda
143
Sveta Trojica so torej v tej verziji Oče, Mati in Sin; Jezus ima očeta
Jožefa in mater Marijo, Kristus pa Očeta in Mater. Po očetu in materi
ima brate in sestre, po Očetu (in Materi) pa učence in učenke, ki so
njegovi resnični bratje in sestre. Taka kristologija z jasnim raz-
mejevanjem obeh narav – Božje in človeške – je bila potem splošno
sprejeta pri gnostikih.
Sam Evangelij po Hebrejcih pa je v stari Cerkvi dolgo veljal za
liturgično uporabno vzporednico kanoničnim evangelijem. Doktri-
narni spori prvih ekumenskih koncilov (arijanski spor, spor z mono-
fiziti, vprašanje »bogorodice/theotokos«, vprašanje ene ali dveh volj
itn.) so seveda položaj bistveno spremenili. Toda očitno so pone-
kod, še prav posebej v Egiptu, v samostanih dolgo ohranjali tudi
nepravoverne tekste. O tem priča koptski tekst, ki ga je 1915 objavil
E. A. W. Budge: (Pseudo)-Kyrillos sprašuje meniha v Maiomi v Gazi:
»Kje v štirih evangelijih pa piše, da je sveta devica mati Božja Marija
’moč’?« In menih odgovori: »V Evangeliju po Hebrejcih.« Nato Kyrillos
vpraša: »Je mar pet evangelijev? Kateri je peti?« Menih odgovori: »To
je evangelij, ki je bil napisan za Hebrejce.« Kyrillos potem prepriča
meniha in ga pripravi do tega, da sežge knjige s tem naukom. Ker je
bil pravi Kyrillos škof v Aleksandriji 412–444, je to terminus post
quem za izposojo imena (Pseudo-)Kyrillos.
Logiji iz Evangelija po Tomažu se pri cerkvenih očetih dostikrat
navajajo kot citati iz Evangelija po nazorejcih, Evangelija po Hebrejcih,
Evangelija po ebionitih, Evangelija po Egipčanih ter Evangelija po Petru.
Vse to govori za starost in razširjenost te tradicije, ki so jo šele počasi
izločili iz rabe.
9. Evangelij po Judi Iškariotu
Evangelij po Judi Iškariotu je bil pred nekaj leti objavljen tudi v
slovenski izdaji revije National Geographic, namreč tisto, kar je od
rokopisa po mnogih letih prekladanja med privatnimi lastniki
ostalo. Zgrajen je na tezi, da je Juda Iškariot najbolj tragična figura,
saj je njegova žrtev največja: Jezus mu je naročil: »Stori, kar moraš
storiti!« To pa je ukaz, naj stori tisto, kar je nujno za razplet. A
namesto čudeža, s katerim bi Bog osvobodil Jezusa, dočaka Juda
143
