Page 144 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 144
[TUDIJSKI VE^ERI
učenka Salome v navedku Klementa Aleksandrijskega iz Evangelija
po Egipčanih: »Ko je Salome vprašala, kdaj se bo zgodilo, [da bo prišlo
kraljestvo], ji je Gospod rekel: »Kadar boste odložili oblačilo sramu
in kadar bosta dva postala eno in bo moško skupaj z ženskim niti
moško niti žensko.« Klementu Rimskemu pripisano Drugo Kle-
mentovo pismo navaja iste besede kot odgovor »nekomu«, napisano je
torej v dobi, ki ženske briše iz seznama učencev. V Evangeliju po
Tomažu so te besede del logija 22.
V času helenizma je bilo veliko razprav o »kristologiji«, zlasti o
eni ali dveh Kristusovih naravah: samo Božji in navidezni človeški
ali popolni Božji in popolni človeški. Ko je aleksandrijski patriarh
Kyrillos leta 431 na koncilu v Efezu dosegel, da so Marijo dogmatsko
razglasili za Bogorodico (theotokos), je to imelo posledice tudi za
kristologijo. Na poseben način pa se vprašanje kaže skozi logij 101:
»Jezus je rekel: ’Kdor ne sovraži očeta svojega in matere svoje tako
kot jaz, ne zmore biti moj [učenec]. In kdor ne ljubi očeta svojega in
matere svoje, tako kot jaz, ne zmore biti moj [učenec], zakaj moja
mati [me je rodila], toda moja prava [mati] mi je dala življenje.«
Najprej opazimo, da je beseda o »zmore biti moj učenec«, torej ne o
mogočosti, temveč o zmožnosti. Zmore biti le tisti, ki »sovraži tako
kot jaz« in »ljubi tako kot jaz« – koga?
»Oče in mati« iz prvega stavka nista identična z »očetom in
materjo« iz drugega stavka, kar je izrecno povedano glede na mater:
»mati« versus »prava mati«. A saj za očeta že imamo kanoničnega in
tukajšnjega antipoda, namreč v štirih logijih Očeta, in v petih Oče-
tovo kraljestvo. Ta Oče postane tudi Oče Jezusovih učencev (izrecno
omenjen v devetih logijih). Kdo pa je »prava mati«, ki »mi je dala
Življenje«?
Odgovor na to vprašanje daje navedek iz Evangelija po Hebrejcih
pri Origenu in Hieronimu: »[…] Odrešenik pravi: »Pravkar me je
moja mati, Sveti Duh, prijela za enega od mojih las in me prenesla
na veliko goro Tabor.« Mesto se nanaša na skušnjave (prim. Mt 4:8)
in postane bolj razumljivo, če vemo, na kar opozarja že Hieronim,
da je v hebrejščini Sveti Duh (ruah) ženskega spola (Hieronim pikro
pripominja, da ima tu duša, zaročenka logosa, taščo, namreč Svetega
Duha).
142
učenka Salome v navedku Klementa Aleksandrijskega iz Evangelija
po Egipčanih: »Ko je Salome vprašala, kdaj se bo zgodilo, [da bo prišlo
kraljestvo], ji je Gospod rekel: »Kadar boste odložili oblačilo sramu
in kadar bosta dva postala eno in bo moško skupaj z ženskim niti
moško niti žensko.« Klementu Rimskemu pripisano Drugo Kle-
mentovo pismo navaja iste besede kot odgovor »nekomu«, napisano je
torej v dobi, ki ženske briše iz seznama učencev. V Evangeliju po
Tomažu so te besede del logija 22.
V času helenizma je bilo veliko razprav o »kristologiji«, zlasti o
eni ali dveh Kristusovih naravah: samo Božji in navidezni človeški
ali popolni Božji in popolni človeški. Ko je aleksandrijski patriarh
Kyrillos leta 431 na koncilu v Efezu dosegel, da so Marijo dogmatsko
razglasili za Bogorodico (theotokos), je to imelo posledice tudi za
kristologijo. Na poseben način pa se vprašanje kaže skozi logij 101:
»Jezus je rekel: ’Kdor ne sovraži očeta svojega in matere svoje tako
kot jaz, ne zmore biti moj [učenec]. In kdor ne ljubi očeta svojega in
matere svoje, tako kot jaz, ne zmore biti moj [učenec], zakaj moja
mati [me je rodila], toda moja prava [mati] mi je dala življenje.«
Najprej opazimo, da je beseda o »zmore biti moj učenec«, torej ne o
mogočosti, temveč o zmožnosti. Zmore biti le tisti, ki »sovraži tako
kot jaz« in »ljubi tako kot jaz« – koga?
»Oče in mati« iz prvega stavka nista identična z »očetom in
materjo« iz drugega stavka, kar je izrecno povedano glede na mater:
»mati« versus »prava mati«. A saj za očeta že imamo kanoničnega in
tukajšnjega antipoda, namreč v štirih logijih Očeta, in v petih Oče-
tovo kraljestvo. Ta Oče postane tudi Oče Jezusovih učencev (izrecno
omenjen v devetih logijih). Kdo pa je »prava mati«, ki »mi je dala
Življenje«?
Odgovor na to vprašanje daje navedek iz Evangelija po Hebrejcih
pri Origenu in Hieronimu: »[…] Odrešenik pravi: »Pravkar me je
moja mati, Sveti Duh, prijela za enega od mojih las in me prenesla
na veliko goro Tabor.« Mesto se nanaša na skušnjave (prim. Mt 4:8)
in postane bolj razumljivo, če vemo, na kar opozarja že Hieronim,
da je v hebrejščini Sveti Duh (ruah) ženskega spola (Hieronim pikro
pripominja, da ima tu duša, zaročenka logosa, taščo, namreč Svetega
Duha).
142
