Page 146 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 146
[TUDIJSKI VE^ERI
Iškariot Jezusovo smrt, njegovo izvršitev Jezusovega ukaza pa vsi
razumejo kot izdajstvo. Kaj pomeni Ischariotes, ni jasno, mnogi pa
v tem vidijo naziv sikarja, torej »bodalar«. Bodalarji so pričakovali,
da bo mesija premagal rimske okupatorje in obnovil Izrael. Med
apostoli jih najdemo kar nekaj, prepoznamo jih po vzdevkih »zelot«,
»kananajec«, in po gornji hipotezi tudi »sikarja«. Oporišč v kano-
ničnih evangelijih je več: Jezus ve, kaj ga čaka, in moli, »naj gre ta
kelih mimo mene«; ve, kdaj bo prišel Juda in s kakšno nalogo;
razlaga, da to dela po njegovem naročilu (Mt 26:36–44, 45–50); Judov
obup (Mt 27:3–5); Jezusova napoved smrti in vstajenja (Mk 10:33–
34). V evangelijih je tudi drugačna, negativna razlaga (Mk 14:34–36;
Mk 14:41–45; zlasti Lk 22:1–6 in Lk 23:47–48; najbolj Jn 18:1–12). V
Apostolskih delih (Apd 1:15–20) je nasproten prikaz kakor v evangeliju
(Mt 27:3–5).
Evangelij po Judi Iškariotu je poskus drugačne interpretacije dejstva,
da je Juda orodje za izpolnitev Božjega načrta. Prikaz v Evangeliju po
Mateju ga slika kot tragično figuro, za pisce Evangelija po Marku,
Evangelija po Luki, Apostolskih del in Evangelija po Janezu pa je zgolj
izdajalec. Na to se navezuje tudi tradicija, ki mu pripisuje tudi
skopost pri maziljenju nog. V nekaterih vzhodnih cerkvah je bil
aspekt Božjega orodja in tragičnosti Judove vloge v ospredju, večina
cerkva pa se je zadovoljila z obsodbo izdajalca. Interpretacija, ki
poudarja Jezusovo naročilo Judi (»Stori, kar moraš storiti«), včasih
pritegne tudi poročilo o Jezusovih besedah na križu: »Okrog devete
ure je Jezus zavpil z močnim glasom: ’Eli, Eli, lema sabahthani?’, to
je, ’Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?’« (Mt 27:46.) A dalje se v
okviru tega prikaza v to ne moremo spuščati.
10. Evangelij po Petru
Po imenu in kratkih citatih je Evangelij po Petru znan že iz antike.
Odkrit je bil v menihovem grobu v Egiptu (daljši fragment) 1886–87.
Po snovi je soroden Evangeliju po Mateju, toda z drugimi poudarki:
ekskulpiranje Pilata in obremenitev Judov, več gnostičnih pou-
darkov. Soroden je sirskemu gnosticizmu. Ohranjeni del govori o
pasijonu.
144
Iškariot Jezusovo smrt, njegovo izvršitev Jezusovega ukaza pa vsi
razumejo kot izdajstvo. Kaj pomeni Ischariotes, ni jasno, mnogi pa
v tem vidijo naziv sikarja, torej »bodalar«. Bodalarji so pričakovali,
da bo mesija premagal rimske okupatorje in obnovil Izrael. Med
apostoli jih najdemo kar nekaj, prepoznamo jih po vzdevkih »zelot«,
»kananajec«, in po gornji hipotezi tudi »sikarja«. Oporišč v kano-
ničnih evangelijih je več: Jezus ve, kaj ga čaka, in moli, »naj gre ta
kelih mimo mene«; ve, kdaj bo prišel Juda in s kakšno nalogo;
razlaga, da to dela po njegovem naročilu (Mt 26:36–44, 45–50); Judov
obup (Mt 27:3–5); Jezusova napoved smrti in vstajenja (Mk 10:33–
34). V evangelijih je tudi drugačna, negativna razlaga (Mk 14:34–36;
Mk 14:41–45; zlasti Lk 22:1–6 in Lk 23:47–48; najbolj Jn 18:1–12). V
Apostolskih delih (Apd 1:15–20) je nasproten prikaz kakor v evangeliju
(Mt 27:3–5).
Evangelij po Judi Iškariotu je poskus drugačne interpretacije dejstva,
da je Juda orodje za izpolnitev Božjega načrta. Prikaz v Evangeliju po
Mateju ga slika kot tragično figuro, za pisce Evangelija po Marku,
Evangelija po Luki, Apostolskih del in Evangelija po Janezu pa je zgolj
izdajalec. Na to se navezuje tudi tradicija, ki mu pripisuje tudi
skopost pri maziljenju nog. V nekaterih vzhodnih cerkvah je bil
aspekt Božjega orodja in tragičnosti Judove vloge v ospredju, večina
cerkva pa se je zadovoljila z obsodbo izdajalca. Interpretacija, ki
poudarja Jezusovo naročilo Judi (»Stori, kar moraš storiti«), včasih
pritegne tudi poročilo o Jezusovih besedah na križu: »Okrog devete
ure je Jezus zavpil z močnim glasom: ’Eli, Eli, lema sabahthani?’, to
je, ’Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?’« (Mt 27:46.) A dalje se v
okviru tega prikaza v to ne moremo spuščati.
10. Evangelij po Petru
Po imenu in kratkih citatih je Evangelij po Petru znan že iz antike.
Odkrit je bil v menihovem grobu v Egiptu (daljši fragment) 1886–87.
Po snovi je soroden Evangeliju po Mateju, toda z drugimi poudarki:
ekskulpiranje Pilata in obremenitev Judov, več gnostičnih pou-
darkov. Soroden je sirskemu gnosticizmu. Ohranjeni del govori o
pasijonu.
144
