Page 150 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 150
[TUDIJSKI VE^ERI
Bo‘idar Debenjak
HANS KÜNG O ZGODOVINSKIH TIPIH
ALI PARADIGMAH KR[^ANSTVA
1
Hans Küng je znani katoliški teolog1 in avtor mnogih knjig, od
katerih samo zadnje tri (Kaj verujem, Se da Cerkev še rešiti? in Jezus)
niso nabito polne opomb in citatov, tako da bi aparat v drobnem
tisku po obsegu presegal glavno besedilo. Zadnje tri knjige pa so
nekak facit njegovega zavzemanja. Iz svoje rodne Švice je Küng
prinesel tisto ekumensko odprtost in svežino, ki je postala pozneje
moteča za njegovo cerkveno kariero.2
1 Rodil se je 1928 v katoliškem mestecu Sursee v Švici, gimnazijo je končal v
Luzernu, bil sedem let v papeškem zavodu Collegium Germanicum et Hun-
garicum ter študiral filozofijo in teologijo na univerzi Gregoriana v Rimu, kot
duhovnik bral novo mašo v baziliki sv. Petra v Rimu. Z disertacijo o pro-
testantskem teologu Karlu Barthu je bil na Institut Catholique v Parizu
promoviran za doktorja teologije, po dveh duhovniških letih v Luzernu pa je
32-leten 1960 postal profesor katoliške teologije na univerzi v Tübingenu. Kot
ekspert, ki ga je imenoval Janez XXIII, je 1962–65 sodeloval na Drugem
Vatikanumu, na univerzi v Tübingenu pa je ustanovil in vodil institut za
ekumensko raziskovanje. Pod Janezom Pavlom II. mu je bilo 1979 odvzeto
katoliško pooblastilo za predavanja, a so njegov institut in katedro izvzeli iz
katoliške teološke fakultete, tako da je lahko delal nemoteno naprej. Ni mu pa
Cerkev odvzela duhovništva. Tudi sam se kljub kritični distanci do uradne Cerkve
še vedno deklarira kot katoliški teolog. V času redakcije tega predavanja je izšla
njegova knjiga Jezus (2012) in v hipu postala bestseller. Knjiga temelji na njegovem
delu Biti kristjan iz 1974, obenem pa je, kakor poudarja Küng sam, bistveno
drugače zastavljena kot enako naslovljena Ratzingerjeva knjiga: gre mu za Jezusa
Kristusa, Ratzingerju pa za novozavezno teologijo.
2 V Švici se je oblikoval tudi pokojni ljubljanski nadškof Šuštar, ki nam je ostal v
spominu ravno po širini in dialoškosti, kakršnih pri njegovih naslednikih
dostikrat pogrešamo.
148
Bo‘idar Debenjak
HANS KÜNG O ZGODOVINSKIH TIPIH
ALI PARADIGMAH KR[^ANSTVA
1
Hans Küng je znani katoliški teolog1 in avtor mnogih knjig, od
katerih samo zadnje tri (Kaj verujem, Se da Cerkev še rešiti? in Jezus)
niso nabito polne opomb in citatov, tako da bi aparat v drobnem
tisku po obsegu presegal glavno besedilo. Zadnje tri knjige pa so
nekak facit njegovega zavzemanja. Iz svoje rodne Švice je Küng
prinesel tisto ekumensko odprtost in svežino, ki je postala pozneje
moteča za njegovo cerkveno kariero.2
1 Rodil se je 1928 v katoliškem mestecu Sursee v Švici, gimnazijo je končal v
Luzernu, bil sedem let v papeškem zavodu Collegium Germanicum et Hun-
garicum ter študiral filozofijo in teologijo na univerzi Gregoriana v Rimu, kot
duhovnik bral novo mašo v baziliki sv. Petra v Rimu. Z disertacijo o pro-
testantskem teologu Karlu Barthu je bil na Institut Catholique v Parizu
promoviran za doktorja teologije, po dveh duhovniških letih v Luzernu pa je
32-leten 1960 postal profesor katoliške teologije na univerzi v Tübingenu. Kot
ekspert, ki ga je imenoval Janez XXIII, je 1962–65 sodeloval na Drugem
Vatikanumu, na univerzi v Tübingenu pa je ustanovil in vodil institut za
ekumensko raziskovanje. Pod Janezom Pavlom II. mu je bilo 1979 odvzeto
katoliško pooblastilo za predavanja, a so njegov institut in katedro izvzeli iz
katoliške teološke fakultete, tako da je lahko delal nemoteno naprej. Ni mu pa
Cerkev odvzela duhovništva. Tudi sam se kljub kritični distanci do uradne Cerkve
še vedno deklarira kot katoliški teolog. V času redakcije tega predavanja je izšla
njegova knjiga Jezus (2012) in v hipu postala bestseller. Knjiga temelji na njegovem
delu Biti kristjan iz 1974, obenem pa je, kakor poudarja Küng sam, bistveno
drugače zastavljena kot enako naslovljena Ratzingerjeva knjiga: gre mu za Jezusa
Kristusa, Ratzingerju pa za novozavezno teologijo.
2 V Švici se je oblikoval tudi pokojni ljubljanski nadškof Šuštar, ki nam je ostal v
spominu ravno po širini in dialoškosti, kakršnih pri njegovih naslednikih
dostikrat pogrešamo.
148
