Page 155 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 155
BO@IDAR DEBENJAK
jujejo, tolmačijo in izrekajo v nov čas in situacijo njegovo sporočilo.
Iz prvega pisma Korinčanom (1 Kor 12:28) izhaja, da so v pavlovskih
občinah prerokinje in preroki zavzemali drugo mesto za apostoli.
Hkrati s počasnim zamiranjem judeokrščanstva je zamirala tudi
preroška tradicija.
Na drugi strani pa Küng ne vidi razloga, zakaj ne bi tudi Moha-
medu priznali statusa preroka. Med drugim je njegov dosežek to, da
se je zelo tostranski arabski politeizem umaknil monoteistični visoki
religiji. Mohamed je tudi zavzel afirmativno stališče do Jezusa in
njegovega evangelija. In zato je treba poudarjati tisto povezujoče med
tremi abrahamitskimi religijami. To pa ne pomeni, da ne bi spo-
štovali tudi dosežkov azijskih religij. (Spet se spomnimo na pokoj-
nega nadškofa Šuštarja, ki je ob vsakem katoliškem prazniku voščil
ne samo drugim kristjanom, temveč dosledno tudi muslimanom,
»ki verujejo v istega Boga kot mi,« (kakor se je glasila njegova
formula).
3
Glavnina knjige pa je posvečena zgodovini krščanstva.
Küng deli zgodovino krščanstva na paradigme. Izraz paradigma
prevzema po Thomasu S. Kuhnu (The Structure of Scientific Revolutions,
1962), ta pa jo definira takole: »paradigma je vsa konstelacija pre-
pričanj, vrednot, načinov ravnanja, ki je skupna članom danega
občestva« (an entire constellation of beliefs, values, techniques, and
so on shared by the members of given community, 145). Kuhn je
imel pred očmi znanost kot sistem. Velike paradigme (makropara-
digme) se vrstijo v zgodovini, a vmesni preskok se dogaja s para-
digmami srednjega dometa (mezoparadigme) in malimi preskoki
(mikroparadigme).
Sprememba mikroparadigme je za Künga sprememba v posa-
meznih vprašanjih, denimo prehod od praznovanja sabata (ali sabata
in nedelje) k praznovanju zgolj nedelje. Sprememba mezoparadigme
je sprememba delnega področja, denimo prehod od apokaliptične
kristologije (Kristus kot konec časa) h kristologiji, v kateri je Kristus
središče časa. Sprememba makroparadigme je velika sprememba v
153
jujejo, tolmačijo in izrekajo v nov čas in situacijo njegovo sporočilo.
Iz prvega pisma Korinčanom (1 Kor 12:28) izhaja, da so v pavlovskih
občinah prerokinje in preroki zavzemali drugo mesto za apostoli.
Hkrati s počasnim zamiranjem judeokrščanstva je zamirala tudi
preroška tradicija.
Na drugi strani pa Küng ne vidi razloga, zakaj ne bi tudi Moha-
medu priznali statusa preroka. Med drugim je njegov dosežek to, da
se je zelo tostranski arabski politeizem umaknil monoteistični visoki
religiji. Mohamed je tudi zavzel afirmativno stališče do Jezusa in
njegovega evangelija. In zato je treba poudarjati tisto povezujoče med
tremi abrahamitskimi religijami. To pa ne pomeni, da ne bi spo-
štovali tudi dosežkov azijskih religij. (Spet se spomnimo na pokoj-
nega nadškofa Šuštarja, ki je ob vsakem katoliškem prazniku voščil
ne samo drugim kristjanom, temveč dosledno tudi muslimanom,
»ki verujejo v istega Boga kot mi,« (kakor se je glasila njegova
formula).
3
Glavnina knjige pa je posvečena zgodovini krščanstva.
Küng deli zgodovino krščanstva na paradigme. Izraz paradigma
prevzema po Thomasu S. Kuhnu (The Structure of Scientific Revolutions,
1962), ta pa jo definira takole: »paradigma je vsa konstelacija pre-
pričanj, vrednot, načinov ravnanja, ki je skupna članom danega
občestva« (an entire constellation of beliefs, values, techniques, and
so on shared by the members of given community, 145). Kuhn je
imel pred očmi znanost kot sistem. Velike paradigme (makropara-
digme) se vrstijo v zgodovini, a vmesni preskok se dogaja s para-
digmami srednjega dometa (mezoparadigme) in malimi preskoki
(mikroparadigme).
Sprememba mikroparadigme je za Künga sprememba v posa-
meznih vprašanjih, denimo prehod od praznovanja sabata (ali sabata
in nedelje) k praznovanju zgolj nedelje. Sprememba mezoparadigme
je sprememba delnega področja, denimo prehod od apokaliptične
kristologije (Kristus kot konec časa) h kristologiji, v kateri je Kristus
središče časa. Sprememba makroparadigme je velika sprememba v
153
