Page 156 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 156
[TUDIJSKI VE^ERI
teologiji, Cerkvi, družbi sploh, denimo prehod od judeokrščanstva
h krščanstvu iz poganstva.
Kuhnov koncept zgodovine znanosti Küng prevzame kot ustrez-
nejšega od Heglovega zgodovinskega orisa, od Spenglerjeve morfo-
logije in Toynbeejeve sinopse kulturnih krogov. Omogoča, da z
orisom »makroparadigem ali konstelacij celokupnosti epoh« (90)
pridemo do pregleda, ki zaobseže celoto in je obenem dovolj pre-
cizen. Kuhnov koncept paradigem Küng torej naobrne na zgodovino
krščanstva in dobi šest velikih paradigem (makroparadigem):
Prva: judovsko-apokaliptična paradigma prakrščanstva.
Druga: ekumensko-helenistična paradigma krščanske antike.
Tretja: rimsko-katoliška paradigma srednjega veka.
Četrta: protestantsko-evangelska paradigma reformacije.
Peta: na um in napredek orientirana paradigma moderne.
Šesta je nastajajoča sodobna ekumenska paradigma.
Za metodo zgodovinske obravnave mu je vzor znamenita fran-
coska šola nouvelle histoire, ob kateri so se inspirirali tudi znameniti
slovenski zgodovinarji, npr. Zwitter in Grafenauer, in ki je v mar-
sičem sveža še danes. Kakor pripominja Küng, je tudi na raziskovanje
religije treba naobrniti načela nouvelle histoire: ne le zgodovina do-
godkov, temveč zgodovina struktur, načinov mišljenja in mentalitet;
ne le politična zgodovina oblasti in institucij, Cerkve in države,
temveč problemsko orientirana zgodovina tudi pobožnosti, teologije
in kulture; ne le zgodovina elit, temveč tudi zgodovina nemočnih in
zapostavljenih, podprivilegiranih, malih ljudi; ne le zgodovina jav-
nega življenja, temveč tudi privatnega, vsakdanjika; ne le zgodovina
evropskega krščanstva, temveč tudi ameriškega, afriškega in azij-
skega; ne le zgodovina rimskokatoliške svetovne Cerkve, temveč tudi
zgodovina vzhodnega pravoslavja, reformatoričnega krščanstva in
novejših Cerkva, in to po možnosti v kontekstu drugih svetovnih
religij, torej ekumenska zgodovina. V prikazu paradigem so lahko ti
aspekti seveda le zelo omejeno prikazani, a poudarjajo to, da v
zgodovini gonilne sile delujejo v daljših razdobjih.
154
teologiji, Cerkvi, družbi sploh, denimo prehod od judeokrščanstva
h krščanstvu iz poganstva.
Kuhnov koncept zgodovine znanosti Küng prevzame kot ustrez-
nejšega od Heglovega zgodovinskega orisa, od Spenglerjeve morfo-
logije in Toynbeejeve sinopse kulturnih krogov. Omogoča, da z
orisom »makroparadigem ali konstelacij celokupnosti epoh« (90)
pridemo do pregleda, ki zaobseže celoto in je obenem dovolj pre-
cizen. Kuhnov koncept paradigem Küng torej naobrne na zgodovino
krščanstva in dobi šest velikih paradigem (makroparadigem):
Prva: judovsko-apokaliptična paradigma prakrščanstva.
Druga: ekumensko-helenistična paradigma krščanske antike.
Tretja: rimsko-katoliška paradigma srednjega veka.
Četrta: protestantsko-evangelska paradigma reformacije.
Peta: na um in napredek orientirana paradigma moderne.
Šesta je nastajajoča sodobna ekumenska paradigma.
Za metodo zgodovinske obravnave mu je vzor znamenita fran-
coska šola nouvelle histoire, ob kateri so se inspirirali tudi znameniti
slovenski zgodovinarji, npr. Zwitter in Grafenauer, in ki je v mar-
sičem sveža še danes. Kakor pripominja Küng, je tudi na raziskovanje
religije treba naobrniti načela nouvelle histoire: ne le zgodovina do-
godkov, temveč zgodovina struktur, načinov mišljenja in mentalitet;
ne le politična zgodovina oblasti in institucij, Cerkve in države,
temveč problemsko orientirana zgodovina tudi pobožnosti, teologije
in kulture; ne le zgodovina elit, temveč tudi zgodovina nemočnih in
zapostavljenih, podprivilegiranih, malih ljudi; ne le zgodovina jav-
nega življenja, temveč tudi privatnega, vsakdanjika; ne le zgodovina
evropskega krščanstva, temveč tudi ameriškega, afriškega in azij-
skega; ne le zgodovina rimskokatoliške svetovne Cerkve, temveč tudi
zgodovina vzhodnega pravoslavja, reformatoričnega krščanstva in
novejših Cerkva, in to po možnosti v kontekstu drugih svetovnih
religij, torej ekumenska zgodovina. V prikazu paradigem so lahko ti
aspekti seveda le zelo omejeno prikazani, a poudarjajo to, da v
zgodovini gonilne sile delujejo v daljših razdobjih.
154
