Page 158 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 158
[TUDIJSKI VE^ERI
apokaliptike. V centru zanimanja je bila prihodnost (adventus, tisto
novo, ki pride »od zgoraj«) in ne bodočnost (futurum, kar bo, kar
nastaja, se razvija »od spodaj«, od človeka in sveta). V tem kontekstu
je bil pričakovan prihod mesije, in tudi Jezus je pričakoval bližnji
konec sveta (Mk 9:1 in vzporednice; Mk 13:30 in vzporednice; Mt
10:23). Po njegovi smrti je praobčina pričakovala njegov bližnji
ponovni prihod.
Zgodnji kristjani so izhajali deloma iz judovstva, deloma iz po-
ganstva. Tisti iz judovstva so izvirali bodisi iz Palestine, govorili
aramejsko in poudarjali zvestobo Templju in Postavi, bodisi iz dia-
spore, govorili grško, bili kritični do Templja in kritično sprejemali
Postavo (»helenisti«). Nejudovski kristjani so govorili grško oziroma
latinsko in niso bili vezani na Postavo. Med temi skupinami je pri-
hajalo tudi do sporov, o katerih poročajo tako Apostolska dela kot
Pavlova pisma. Vera, da je Križani tisti dolgo pričakovani mesija, je
judeokristjane ločila od prevladujoče smeri. Vstali Jezus jim je bil
nekak »Božji ’agent’« (103), pravi Küng, in slavili so ga s himnami.
Novo nastala skupnost je sprejela za svoj iniciacijski obred krst, kot
obred skupnosti pa lomljenje kruha po domovih (Apd 2:46), iz česar se je
razvila Gospodova večerja (prvi opis okoli leta 55 v 1 Kor 11:23–25).
Nastane nova verska skupnost verujočih v Kristusa. Germansko in
slovansko ime zanjo izvira prek Gotov iz bizantinskega kyrike (»Go-
spodova«): Kirche, kyrka, church, cerkev/cerkov. V grščini Novega
testamenta se imenuje ekklesia, kar je v vsakdanji grščini pomenilo
»zbiranje, zbor, skupščina«, v Septuaginti in v NT pa je prevod za
hebrejsko kahal »zbiranje Božje«. Na prevzeti latinski besedi ecclesia
temeljijo romanske: chiesa, iglesia, église. Küng posebej poudarja,
da Cerkev torej začetno ni hierarhija in institucije, »abstraktno-
daljna hiperorganizacija nad konkretnim zbiranjem« (109), temveč
skupnost, ki se zbira na določenih krajih ob določenem času za
določeno početje. V njej imajo pomembno vlogo tudi ženske, in to
nikakor ne samo v karitativnem smislu. Zgodnja Cerkev ne pozna
hierarhije; pozna apostole, preroke in prerokinje; ni cerkvenih služb,
le diakonija, prvotno »strežba pri obedu«, v skladu z Jezusovimi
besedami: »Najvišji naj bo strežnik vseh [pri mizi].« Tudi izraz
»duhovnik« pozna NT samo za judovske obrede. »Iz tega razloga«,
156
apokaliptike. V centru zanimanja je bila prihodnost (adventus, tisto
novo, ki pride »od zgoraj«) in ne bodočnost (futurum, kar bo, kar
nastaja, se razvija »od spodaj«, od človeka in sveta). V tem kontekstu
je bil pričakovan prihod mesije, in tudi Jezus je pričakoval bližnji
konec sveta (Mk 9:1 in vzporednice; Mk 13:30 in vzporednice; Mt
10:23). Po njegovi smrti je praobčina pričakovala njegov bližnji
ponovni prihod.
Zgodnji kristjani so izhajali deloma iz judovstva, deloma iz po-
ganstva. Tisti iz judovstva so izvirali bodisi iz Palestine, govorili
aramejsko in poudarjali zvestobo Templju in Postavi, bodisi iz dia-
spore, govorili grško, bili kritični do Templja in kritično sprejemali
Postavo (»helenisti«). Nejudovski kristjani so govorili grško oziroma
latinsko in niso bili vezani na Postavo. Med temi skupinami je pri-
hajalo tudi do sporov, o katerih poročajo tako Apostolska dela kot
Pavlova pisma. Vera, da je Križani tisti dolgo pričakovani mesija, je
judeokristjane ločila od prevladujoče smeri. Vstali Jezus jim je bil
nekak »Božji ’agent’« (103), pravi Küng, in slavili so ga s himnami.
Novo nastala skupnost je sprejela za svoj iniciacijski obred krst, kot
obred skupnosti pa lomljenje kruha po domovih (Apd 2:46), iz česar se je
razvila Gospodova večerja (prvi opis okoli leta 55 v 1 Kor 11:23–25).
Nastane nova verska skupnost verujočih v Kristusa. Germansko in
slovansko ime zanjo izvira prek Gotov iz bizantinskega kyrike (»Go-
spodova«): Kirche, kyrka, church, cerkev/cerkov. V grščini Novega
testamenta se imenuje ekklesia, kar je v vsakdanji grščini pomenilo
»zbiranje, zbor, skupščina«, v Septuaginti in v NT pa je prevod za
hebrejsko kahal »zbiranje Božje«. Na prevzeti latinski besedi ecclesia
temeljijo romanske: chiesa, iglesia, église. Küng posebej poudarja,
da Cerkev torej začetno ni hierarhija in institucije, »abstraktno-
daljna hiperorganizacija nad konkretnim zbiranjem« (109), temveč
skupnost, ki se zbira na določenih krajih ob določenem času za
določeno početje. V njej imajo pomembno vlogo tudi ženske, in to
nikakor ne samo v karitativnem smislu. Zgodnja Cerkev ne pozna
hierarhije; pozna apostole, preroke in prerokinje; ni cerkvenih služb,
le diakonija, prvotno »strežba pri obedu«, v skladu z Jezusovimi
besedami: »Najvišji naj bo strežnik vseh [pri mizi].« Tudi izraz
»duhovnik« pozna NT samo za judovske obrede. »Iz tega razloga«,
156
