Page 157 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 157
BO@IDAR DEBENJAK
4
Nekoliko več se moramo zadržati na prvem poglavju, ker so v
njem dana izhodišča za Küngove presoje poznejših obdobij, tudi tiste
o papeštvu, zaradi katere je doživel sankcije iz Rima.
Pod naslovom Judovsko-apokaliptična paradigma prakrščanstva ob-
ravnava Küng najprej praobčino. Ta je izrazito judovska, palestinsko-
helenistična. Sestavljajo jo večinoma mali ljudje, torej nižji sloji:
ribiči, kmetje, rokodelci. V njej so udeleženi tako moški kot ženske;
praksa pritegovanja privrženk, ne samo privržencev, je bila ne-
konvencionalna in »se je izmaknila obstoječim patriarhalnim struk-
turam« (95). Sam Jezus je izhajal iz rokodelske družine in je pro-
vokativno oznanjal svoje sporočilo »ubogim«, ki jih je blagroval. S
stališča sociologije religije, pravi Küng, je šlo za gibanje podeželanov
in ljudi iz malih mest, ki so bili podobno kakor Krstnikovi in
Kumranci nezaupljivi ali sovražni do helenističnih mest. Nasprotniki
so spadali predvsem v malomeščanski mestni srednji sloj (večinoma
farizeji) in so dajali primat Postavi, pa tudi v tanki mestni gornji sloj
(predvsem saduceji), ki je imel donosne pozicije z zvezi s Templjem
in ga Jezusovo oznanilo ni vznemirjalo le v religijskem pogledu,
temveč tudi v zavedanju lastnega statusa.
Vendar pa Jezusovega sklicevanja na »uboge« ne kaže razumeti
zgolj v smislu siromaštva; kakor Izaija misli tudi Jezus z besedo
anavim (»ubogi«) na vse ogrožane, tepene, obupujoče in obupane,
bedne. In tudi ne v smislu zahteve po totalni prerazdelitvi bogastva.
»Najprej kraljestvo Božje […], potem vam bo vse dano«, pravi v Pridigi
na gori (Mt 6:33).
Kar zadeva »uboge«, se ubeseditve pri različnih piscih Novega
testamenta razlikujejo, v smislu revščine zlasti pri Luki (in prav
posebej v Apostolskih delih 4:52, 4:34, 2:44 isl.). Moderna interpretacija
in z njo Küng vidi v tem naknadno idealizacijo praobčine; v starejši
socialistični literaturi so v tem nasprotno videli prvotno sporočilo,
drugačno stališče pri Mateju pa so celo primerjali z »revizioniz-
mom«. A Küngova interpretacija je verjetnejša.
Praobčina v Jeruzalemu je nastala in zrasla v atmosferi »konca
dni«, bila je torej apokaliptična. V tem je bila del sočasne judovske
155
4
Nekoliko več se moramo zadržati na prvem poglavju, ker so v
njem dana izhodišča za Küngove presoje poznejših obdobij, tudi tiste
o papeštvu, zaradi katere je doživel sankcije iz Rima.
Pod naslovom Judovsko-apokaliptična paradigma prakrščanstva ob-
ravnava Küng najprej praobčino. Ta je izrazito judovska, palestinsko-
helenistična. Sestavljajo jo večinoma mali ljudje, torej nižji sloji:
ribiči, kmetje, rokodelci. V njej so udeleženi tako moški kot ženske;
praksa pritegovanja privrženk, ne samo privržencev, je bila ne-
konvencionalna in »se je izmaknila obstoječim patriarhalnim struk-
turam« (95). Sam Jezus je izhajal iz rokodelske družine in je pro-
vokativno oznanjal svoje sporočilo »ubogim«, ki jih je blagroval. S
stališča sociologije religije, pravi Küng, je šlo za gibanje podeželanov
in ljudi iz malih mest, ki so bili podobno kakor Krstnikovi in
Kumranci nezaupljivi ali sovražni do helenističnih mest. Nasprotniki
so spadali predvsem v malomeščanski mestni srednji sloj (večinoma
farizeji) in so dajali primat Postavi, pa tudi v tanki mestni gornji sloj
(predvsem saduceji), ki je imel donosne pozicije z zvezi s Templjem
in ga Jezusovo oznanilo ni vznemirjalo le v religijskem pogledu,
temveč tudi v zavedanju lastnega statusa.
Vendar pa Jezusovega sklicevanja na »uboge« ne kaže razumeti
zgolj v smislu siromaštva; kakor Izaija misli tudi Jezus z besedo
anavim (»ubogi«) na vse ogrožane, tepene, obupujoče in obupane,
bedne. In tudi ne v smislu zahteve po totalni prerazdelitvi bogastva.
»Najprej kraljestvo Božje […], potem vam bo vse dano«, pravi v Pridigi
na gori (Mt 6:33).
Kar zadeva »uboge«, se ubeseditve pri različnih piscih Novega
testamenta razlikujejo, v smislu revščine zlasti pri Luki (in prav
posebej v Apostolskih delih 4:52, 4:34, 2:44 isl.). Moderna interpretacija
in z njo Küng vidi v tem naknadno idealizacijo praobčine; v starejši
socialistični literaturi so v tem nasprotno videli prvotno sporočilo,
drugačno stališče pri Mateju pa so celo primerjali z »revizioniz-
mom«. A Küngova interpretacija je verjetnejša.
Praobčina v Jeruzalemu je nastala in zrasla v atmosferi »konca
dni«, bila je torej apokaliptična. V tem je bila del sočasne judovske
155
