Page 161 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 161
BO@IDAR DEBENJAK
bili tudi kristjani iz poganstva, katerim večkrat tolmači judovske
pojme in običaje. V evangeliju je povsem zamolčan Jakob, Jezusovi
bratje so celo razglašeni za neverne (Jn 7:2–10). Ne smemo pa poza-
biti, pravi Küng, da se je Jakobovo vztrajanje v sinagogi povsem
izjalovilo, farizejski »koncil« v Jamniji po razdejanju drugega Tem-
plja je izrekel »prekletstvo krivovercev«, torej izobčenje judeokrist-
janov, ki so ga ponovili na začetku vsakega obreda v sinagogi. V
Evangeliju po Janezu je Jezus poveličan v »Božjega sina, ki pri Bogu
eksistira že pred Abrahamom in je kruh življenja«. Jezus je izenačen
z Bogom (Jn 5:18, 10:33). Vendar so tu mnoga vprašanja za nadaljnjo
interpretacijo.
In zdaj pridemo do Pavla. Tudi pri njem je glavni poudarek na
tem, da se skozi delovanje in smrt Jezusa Kristusa izkazuje Božje
delovanje. Glavni poudarek je na Kristusovi smrti in vstajenju. Ime
Gospod uporablja Pavel predvsem za Kristusa, zelo malokrat pa ga
imenuje Bog. Toda nikjer nima niti besede o Sveti Trojici, ki naj bi
bila po mnenju mnogih teologov centralna skrivnost krščanstva. Niti
Pavel niti Janez nimata formule trinitete.
Judeokristjanska praobčina je bila samoumevno monoteistična
in ji ni prihajala na misel nobena možna konkurenca »Božjih oseb«.
Usmrčeni Jezus je bil od Boga poveličan k Bogu in je zdaj na častnem
mestu »na Božji desnici«, pač v smislu psalma 110, in je bil, ko je bil
obujen, »narejen za Gospoda in Mesijo« (Apd 2:22–36). Krščevali pa
so »na ime Jezus«, oziroma »v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha«.
Küng piše: »V judeokrščanstvu, celo v vsem Noven testamentu, obstoji
sicer vera v Boga, Očeta, v Jezusa, Sina, in v Božjega Svetega Duha, ni pa
nobenega nauka o enem Bogu v treh osebah (načinih biti), nobenega nauka
o ’troedinem’ Bogu, o ’Trojstvu’.« (127.) Njihov način verovanja
najbolje izražajo Štefanove besede (Apd 7:55isl.): Sveti Duh je na
Štefanovi strani, v njem samem. Ta od Boga izhajajoča nevidna sila
in moč ga napolnjuje; v »duhu« se mu odpirajo oči in vidi nebesa;
Bog sam je neviden, vidi se le njegovo veličastvo (hebrejsko kabod,
grško doxa), Jezus, Sin človekov, pa stoji na Božji desnici, se pravi,
prestoluje z enako možjo kot Bog, vladar.
Zelo podobno pravi Pavel: Bog sam dela odrešenje po Jezusu
Kristusu v Duhu. Tudi mi moramo v duhu prek Jezusa Kristusa
159
bili tudi kristjani iz poganstva, katerim večkrat tolmači judovske
pojme in običaje. V evangeliju je povsem zamolčan Jakob, Jezusovi
bratje so celo razglašeni za neverne (Jn 7:2–10). Ne smemo pa poza-
biti, pravi Küng, da se je Jakobovo vztrajanje v sinagogi povsem
izjalovilo, farizejski »koncil« v Jamniji po razdejanju drugega Tem-
plja je izrekel »prekletstvo krivovercev«, torej izobčenje judeokrist-
janov, ki so ga ponovili na začetku vsakega obreda v sinagogi. V
Evangeliju po Janezu je Jezus poveličan v »Božjega sina, ki pri Bogu
eksistira že pred Abrahamom in je kruh življenja«. Jezus je izenačen
z Bogom (Jn 5:18, 10:33). Vendar so tu mnoga vprašanja za nadaljnjo
interpretacijo.
In zdaj pridemo do Pavla. Tudi pri njem je glavni poudarek na
tem, da se skozi delovanje in smrt Jezusa Kristusa izkazuje Božje
delovanje. Glavni poudarek je na Kristusovi smrti in vstajenju. Ime
Gospod uporablja Pavel predvsem za Kristusa, zelo malokrat pa ga
imenuje Bog. Toda nikjer nima niti besede o Sveti Trojici, ki naj bi
bila po mnenju mnogih teologov centralna skrivnost krščanstva. Niti
Pavel niti Janez nimata formule trinitete.
Judeokristjanska praobčina je bila samoumevno monoteistična
in ji ni prihajala na misel nobena možna konkurenca »Božjih oseb«.
Usmrčeni Jezus je bil od Boga poveličan k Bogu in je zdaj na častnem
mestu »na Božji desnici«, pač v smislu psalma 110, in je bil, ko je bil
obujen, »narejen za Gospoda in Mesijo« (Apd 2:22–36). Krščevali pa
so »na ime Jezus«, oziroma »v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha«.
Küng piše: »V judeokrščanstvu, celo v vsem Noven testamentu, obstoji
sicer vera v Boga, Očeta, v Jezusa, Sina, in v Božjega Svetega Duha, ni pa
nobenega nauka o enem Bogu v treh osebah (načinih biti), nobenega nauka
o ’troedinem’ Bogu, o ’Trojstvu’.« (127.) Njihov način verovanja
najbolje izražajo Štefanove besede (Apd 7:55isl.): Sveti Duh je na
Štefanovi strani, v njem samem. Ta od Boga izhajajoča nevidna sila
in moč ga napolnjuje; v »duhu« se mu odpirajo oči in vidi nebesa;
Bog sam je neviden, vidi se le njegovo veličastvo (hebrejsko kabod,
grško doxa), Jezus, Sin človekov, pa stoji na Božji desnici, se pravi,
prestoluje z enako možjo kot Bog, vladar.
Zelo podobno pravi Pavel: Bog sam dela odrešenje po Jezusu
Kristusu v Duhu. Tudi mi moramo v duhu prek Jezusa Kristusa
159
