Page 165 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 165
BO@IDAR DEBENJAK
kristjani pa sploh niso bili Božje ljudstvo v etničnem smislu, temveč
kot skupnost po krstu.
Nastale so cerkvene občine, v njih pa so se izoblikovale naloge,
službe, funkcije; Pavel jih je razumel kot darove duha; kdor jih je
opravljal, se je smel čutiti za to poklicanega od Boga. Takšna služba
je za Pavla charisma, »dar Duha«, pa naj je trenutna ali trajna; njena
avtoriteta izhaja iz tega, ali se opravlja z ljubeznijo v korist občine.
Spori in trenja, do katerih prihaja, se ne razrešujejo hierarhično,
temveč se vsebinsko izkaže, kakšna charisma je bila posamezniku
podeljena od Duha. Kdor se ne pripoznava k Jezusu in svojega daru
ne uporablja v korist občine, ta duha nima od Boga. Znamenja
Božjega Duha so solidarno obnašanje, kolegialna sporazumnost,
partnerski pogovor, komunikacija in dialog. V tej dobi še ni monar-
hičnega episkopata, presbiterata, ordiniranja. Ženske so aktivno
udeležene v oznanjanju evangelija, kar je razvidno iz pozdravnih
adres v Pavlovih pismih; Pavel sicer ima nekaj mačističnih poudarkov
(npr. 1 Kor 11:3), a govori obenem o prerokinjah. Nekaj desetletij
pozneje pa ženskam prepovedo govoriti v občini, kar celo »vmani-
pulirajo v isto pismo Korinčanom«, kot pravi Küng (158), in to v
jasnem nasprotju s kontekstom pisma. Še ostreje je to izraženo v
dosti mlajših »pastoralnih pismih« pod Pavlovim imenom (npr. 1
Tim 2:11isl.) V latinskem prevodu Pisma Rimljanom je bila Junija, ki
jo Pavel (Rim 16:7) titulira z apostolinjo, »za stoletja spremenjena v
moškega Junija« (158);5 podobno so iz pridigarke in krščevalke Tekle
naredili samotarsko asketinjo; toda ta proces se začenja že v Evan-
geliju po Janezu, ki razvrednoti Marijo Magdaleno, pri sinoptikih na
čelu žena pod križem, z Jezusovo materjo Marijo, ki je sinoptiki pod
križem ne vidijo.
Počasi pa se začenja oblikovati hierarhična struktura v občinah.
Najprej nastane starešinski kolegij in je od judovstva prevzet ritus
polaganja rok. Vodstvene funkcije se počasi ustalijo. Vendar pa ostaja
slejkoprej sporno »apostolsko nasledstvo«, ki se nanj sklicujejo
pravoslavni, katoliški in tudi del protestantskih nosilcev funkcij.
Ime apostoli meri na izvorne priče nauka in utemeljitelje prvih občin.
5 Ta »korekcija« stoji tudi v slovenskem standardnem prevodu Svetega pisma!
163
kristjani pa sploh niso bili Božje ljudstvo v etničnem smislu, temveč
kot skupnost po krstu.
Nastale so cerkvene občine, v njih pa so se izoblikovale naloge,
službe, funkcije; Pavel jih je razumel kot darove duha; kdor jih je
opravljal, se je smel čutiti za to poklicanega od Boga. Takšna služba
je za Pavla charisma, »dar Duha«, pa naj je trenutna ali trajna; njena
avtoriteta izhaja iz tega, ali se opravlja z ljubeznijo v korist občine.
Spori in trenja, do katerih prihaja, se ne razrešujejo hierarhično,
temveč se vsebinsko izkaže, kakšna charisma je bila posamezniku
podeljena od Duha. Kdor se ne pripoznava k Jezusu in svojega daru
ne uporablja v korist občine, ta duha nima od Boga. Znamenja
Božjega Duha so solidarno obnašanje, kolegialna sporazumnost,
partnerski pogovor, komunikacija in dialog. V tej dobi še ni monar-
hičnega episkopata, presbiterata, ordiniranja. Ženske so aktivno
udeležene v oznanjanju evangelija, kar je razvidno iz pozdravnih
adres v Pavlovih pismih; Pavel sicer ima nekaj mačističnih poudarkov
(npr. 1 Kor 11:3), a govori obenem o prerokinjah. Nekaj desetletij
pozneje pa ženskam prepovedo govoriti v občini, kar celo »vmani-
pulirajo v isto pismo Korinčanom«, kot pravi Küng (158), in to v
jasnem nasprotju s kontekstom pisma. Še ostreje je to izraženo v
dosti mlajših »pastoralnih pismih« pod Pavlovim imenom (npr. 1
Tim 2:11isl.) V latinskem prevodu Pisma Rimljanom je bila Junija, ki
jo Pavel (Rim 16:7) titulira z apostolinjo, »za stoletja spremenjena v
moškega Junija« (158);5 podobno so iz pridigarke in krščevalke Tekle
naredili samotarsko asketinjo; toda ta proces se začenja že v Evan-
geliju po Janezu, ki razvrednoti Marijo Magdaleno, pri sinoptikih na
čelu žena pod križem, z Jezusovo materjo Marijo, ki je sinoptiki pod
križem ne vidijo.
Počasi pa se začenja oblikovati hierarhična struktura v občinah.
Najprej nastane starešinski kolegij in je od judovstva prevzet ritus
polaganja rok. Vodstvene funkcije se počasi ustalijo. Vendar pa ostaja
slejkoprej sporno »apostolsko nasledstvo«, ki se nanj sklicujejo
pravoslavni, katoliški in tudi del protestantskih nosilcev funkcij.
Ime apostoli meri na izvorne priče nauka in utemeljitelje prvih občin.
5 Ta »korekcija« stoji tudi v slovenskem standardnem prevodu Svetega pisma!
163
