Page 166 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 166
[TUDIJSKI VE^ERI
V vsebini bi bilo to nasledstvo zvestoba izvornemu nauku, torej
nasledstvo v apostolski veri in izpovedovanju ter v apostolskem
služenju in življenju. »Ne da pa se verificirati, da so škofi v direktnem
in ekskluzivnem smislu nasledniki apostolov«, pravi Küng (160).
»Apostolsko nasledstvo« torej samo toliko, kolikor korenini v prist-
nem oznanjanju evangelija, ne pa kot nasledstvo na funkciji.
V organizacijskem smislu se počasi izoblikuje presbiterialno-
episkopalni ustroj. Najprej se ločita vlogi preroka, učitelja in drugih
karizmatskih služb, ki so mobilne, od stalnih presbiterjev oziroma
škofov, ki postanejo edini voditelji občine (tudi zastran evharistije).
Potem se izoblikuje ureditev s tremi službami: škof, presbiterji,
diakoni. Iz Sirije se potem monarhični episkopat (opisan pri Ignatiju,
Smirn 8:1isl. in 9:1) razširi še v druge cerkve; škof ni več vodja ene
občine, temveč celega mesta ali pokrajine, nastanejo dieceze. Kdaj se
ta struktura razširi do Rima, ni jasno, a tudi pismo Korinčanom,
pripisano Klementu Rimskemu, ne izkazuje kake formalne avto-
ritete rimske občine (in njenega govorca) nasproti korintski občini.
Pač pa je občina v glavnem mestu kot taka uživala določen ugled.
Do leta 250 ni sistematičnega preganjanja kristjanov, razen pod
Neronom leta 64 in pod Domicijanom (81–96, tedaj zaradi tega, ker
odklanjajo obvezno prisego pred »genijem« cesarja), pač pa so bili
obsojani in usmrčevani posamezniki. Prvi krščanski teologi pišejo
grško; pomemben je predvsem Justin.
V sredi drugega stoletja stopi v ospredje diskusija z gnostiki.
Marsikje se gnoza prepleta s krščanstvom, bodisi že z določenimi
deli Novega testamenta, bodisi kot nekanonični spisi, kot herezije ali
pa kot manihejstvo. Iz gnoze se je razširilo zavračanje sveta, materije,
telesnosti. Iz gnostičnih virov izvira marsikaj kasnejšega, denimo
nauk katarov in balkanskih bogomilov. Do danes je preživela gno-
stična sekta mandejcev v Iraku.
Tja do leta 200 se začne oblikovati kanon, razmejevanje nasproti
herezijam.6 Eden vodilnih teologov je Irenej z obsežnim traktatom
Proti herezijam. Oblikuje se začetna izpoved vere, ki jo kristjani izrekajo
6 Grška beseda hairesis pomeni »izbira«; negativni pomen »kriva izbira« nastane v
polemiki o pravovernosti.
164
V vsebini bi bilo to nasledstvo zvestoba izvornemu nauku, torej
nasledstvo v apostolski veri in izpovedovanju ter v apostolskem
služenju in življenju. »Ne da pa se verificirati, da so škofi v direktnem
in ekskluzivnem smislu nasledniki apostolov«, pravi Küng (160).
»Apostolsko nasledstvo« torej samo toliko, kolikor korenini v prist-
nem oznanjanju evangelija, ne pa kot nasledstvo na funkciji.
V organizacijskem smislu se počasi izoblikuje presbiterialno-
episkopalni ustroj. Najprej se ločita vlogi preroka, učitelja in drugih
karizmatskih služb, ki so mobilne, od stalnih presbiterjev oziroma
škofov, ki postanejo edini voditelji občine (tudi zastran evharistije).
Potem se izoblikuje ureditev s tremi službami: škof, presbiterji,
diakoni. Iz Sirije se potem monarhični episkopat (opisan pri Ignatiju,
Smirn 8:1isl. in 9:1) razširi še v druge cerkve; škof ni več vodja ene
občine, temveč celega mesta ali pokrajine, nastanejo dieceze. Kdaj se
ta struktura razširi do Rima, ni jasno, a tudi pismo Korinčanom,
pripisano Klementu Rimskemu, ne izkazuje kake formalne avto-
ritete rimske občine (in njenega govorca) nasproti korintski občini.
Pač pa je občina v glavnem mestu kot taka uživala določen ugled.
Do leta 250 ni sistematičnega preganjanja kristjanov, razen pod
Neronom leta 64 in pod Domicijanom (81–96, tedaj zaradi tega, ker
odklanjajo obvezno prisego pred »genijem« cesarja), pač pa so bili
obsojani in usmrčevani posamezniki. Prvi krščanski teologi pišejo
grško; pomemben je predvsem Justin.
V sredi drugega stoletja stopi v ospredje diskusija z gnostiki.
Marsikje se gnoza prepleta s krščanstvom, bodisi že z določenimi
deli Novega testamenta, bodisi kot nekanonični spisi, kot herezije ali
pa kot manihejstvo. Iz gnoze se je razširilo zavračanje sveta, materije,
telesnosti. Iz gnostičnih virov izvira marsikaj kasnejšega, denimo
nauk katarov in balkanskih bogomilov. Do danes je preživela gno-
stična sekta mandejcev v Iraku.
Tja do leta 200 se začne oblikovati kanon, razmejevanje nasproti
herezijam.6 Eden vodilnih teologov je Irenej z obsežnim traktatom
Proti herezijam. Oblikuje se začetna izpoved vere, ki jo kristjani izrekajo
6 Grška beseda hairesis pomeni »izbira«; negativni pomen »kriva izbira« nastane v
polemiki o pravovernosti.
164
