Page 169 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 169
BO@IDAR DEBENJAK
danes velja v pravoslavnih Cerkvah, da visoke cerkvene funkcije,
denimo škofovska, pritičejo samo menihom.
V tej tradiciji se izoblikuje teokracija, odločilni vpliv vladarja na
cerkvene zadeve, nauk o symphoniji (soglasnosti) države in Cerkve.
Velika privlačnost te paradigme krščanstva pa je v njeni liturgiji,
značilen je tudi kult ikon.
6
Medtem je nastala nova rimsko-katoliška paradigma srednjega veka.
Med njene predpostavke šteje Küng najprej razdelitev rimskega
imperija na dvoje (začetek pri Konstantinu, dokončno s Teodozijevo
smrtjo 395), Avguštinovo teologijo (umrl 430) in politiko rimskih
papežev v 4. in 5. stoletju,9 nato pa nastanek srednjeveškega sveta po
preseljevanju ljudstev, nastanek islama, ki zavzame vzhodno in južno
Sredozemlje, ter novi imperium Christianum s Karlom Velikim okoli
leta 800.
Etnično drugačni svet na začetku srednjega veka pomeni okre-
pitev arhaičnih verskih elementov: več ritusa kot etosa, več mita kot
logosa, magično mišljenje, čaranje, vera v demone, čaščenje relikvij,
zarotitve in uroki. Obredni jezik postane latinščina (splošno uvedena
med 360 in 382); Tertulian (rojen kmalu po letu 150, umrl po letu
222) je svojo po vsebini že latinsko teologijo pisal še v grščini. Razlika
med grškimi in latinskimi teologi je bila v poudarkih: za grške so
bila v ospredju filozofska in teoretska vprašanja kristologije, nauka
o Trojstvu, učlovečenja in ubogovljenja, za latinske pa pastoralna
vprašanja pokore, krščanskega načina življenja in cerkvene ureditve;
zanimali so se predvsem za krivdo, spravo in odpuščanje, za cerkveni
ustroj, službe in zakramente. Dolgo jež bila zahodna veja kristjanstva
v izrazito podrejenem položaju nasproti grški; celo še milanski škof
Ambrosius (Ambrož) je teološki učenec Vzhoda.
Izrazit prelom nastane z Avguštinom. Ta je grščino sovražil in je
praktično ni znal. Grške teologe je bral le, kolikor so bili prevedeni v
9 Za Luthra je prvi papež šele Sabinijan (604–606), naslednik in nasprotnik
Gregorja Velikega, rimskega škofa, ki ga Luther močno ceni. Küng sicer kritizira
vatikanske aspiracije, a ohranja katoliško štetje.
167
danes velja v pravoslavnih Cerkvah, da visoke cerkvene funkcije,
denimo škofovska, pritičejo samo menihom.
V tej tradiciji se izoblikuje teokracija, odločilni vpliv vladarja na
cerkvene zadeve, nauk o symphoniji (soglasnosti) države in Cerkve.
Velika privlačnost te paradigme krščanstva pa je v njeni liturgiji,
značilen je tudi kult ikon.
6
Medtem je nastala nova rimsko-katoliška paradigma srednjega veka.
Med njene predpostavke šteje Küng najprej razdelitev rimskega
imperija na dvoje (začetek pri Konstantinu, dokončno s Teodozijevo
smrtjo 395), Avguštinovo teologijo (umrl 430) in politiko rimskih
papežev v 4. in 5. stoletju,9 nato pa nastanek srednjeveškega sveta po
preseljevanju ljudstev, nastanek islama, ki zavzame vzhodno in južno
Sredozemlje, ter novi imperium Christianum s Karlom Velikim okoli
leta 800.
Etnično drugačni svet na začetku srednjega veka pomeni okre-
pitev arhaičnih verskih elementov: več ritusa kot etosa, več mita kot
logosa, magično mišljenje, čaranje, vera v demone, čaščenje relikvij,
zarotitve in uroki. Obredni jezik postane latinščina (splošno uvedena
med 360 in 382); Tertulian (rojen kmalu po letu 150, umrl po letu
222) je svojo po vsebini že latinsko teologijo pisal še v grščini. Razlika
med grškimi in latinskimi teologi je bila v poudarkih: za grške so
bila v ospredju filozofska in teoretska vprašanja kristologije, nauka
o Trojstvu, učlovečenja in ubogovljenja, za latinske pa pastoralna
vprašanja pokore, krščanskega načina življenja in cerkvene ureditve;
zanimali so se predvsem za krivdo, spravo in odpuščanje, za cerkveni
ustroj, službe in zakramente. Dolgo jež bila zahodna veja kristjanstva
v izrazito podrejenem položaju nasproti grški; celo še milanski škof
Ambrosius (Ambrož) je teološki učenec Vzhoda.
Izrazit prelom nastane z Avguštinom. Ta je grščino sovražil in je
praktično ni znal. Grške teologe je bral le, kolikor so bili prevedeni v
9 Za Luthra je prvi papež šele Sabinijan (604–606), naslednik in nasprotnik
Gregorja Velikega, rimskega škofa, ki ga Luther močno ceni. Küng sicer kritizira
vatikanske aspiracije, a ohranja katoliško štetje.
167
