Page 174 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 174
[TUDIJSKI VE^ERI
7
Četrta je protestantsko-evangelijska paradigma reformacije. Ta uživa
velike Küngove simpatije, do te mere, da se mu zdi potrebna kato-
liška rehabilitacija Luthra, vključno s preklicem izobčenja. Luther,
pravi, je imel prav tako v vprašanju upravičenja kot v vprašanju
milosti in v vprašanju vere. Problematični pa so rezultati luthrovske
reformacije, namreč razkol v zahodnem krščanstvu in nastanek
oblastniške Cerkve, ki zamenja papeško Cerkev. Posebej se ukvarja
še s Zwinglijem in Calvinom, pri obeh najde prav tako dvojnost
sprejemljivega in problematičnega. Zanimiv mu je pietizem. Posebne
simpatije pa ima do anglikanske Cerkve, ki je neke vrste reformirani
katolicizem. Je pa celotni opis te paradigme vreden posebne obrav-
nave.
Posebno obravnavo zasluži tudi sedanji protestantski fundamen-
talizem.
8
Naslednja, na um in napredek orientirana paradigma moderne se
začne oblikovati z iztekom tridesetletne vojne in vladavino abso-
lutizma. Z vestfalskim mirom pride do začetkov ločitve Cerkve in
države. Po revolucijah v znanosti in filozofiji je treba nanovo pre-
misliti tudi vero, zlasti ker pride do religiozne skepse, agnosticizma
in zavračanja religije. Na mesto vere stopi um, na mesto milosti
narava, na mesto krščanske morale naravno pravo, na mesto Cerkve
svet, na mesto teologije filozofija, na mesto christianuma stopi
humanum. Katoliške dežele najprej ne sprejmejo biblicistike, v
protestantskih pa je sprejemljiva. Religijske teme se obravnavajo v
filozofiji, v nemški poglobljeno.
Začetnik moderne teologije je Schleiermacher, pomemben prispe-
vek je dala liberalna teologija. Veliko teološko ime je Harnack.10 Küng
v nadaljevanju daje pregled socialnih sprememb in odprtih vprašanj,
10 O njihovem pomenu je obširno govoril dr. Marko Kerševan. Ker so Küngova
stališča zelo podobna, naj tu samo opozorim na Kerševanovo predavanje, ki ga
je revija že objavila (št. 13-14).
172
7
Četrta je protestantsko-evangelijska paradigma reformacije. Ta uživa
velike Küngove simpatije, do te mere, da se mu zdi potrebna kato-
liška rehabilitacija Luthra, vključno s preklicem izobčenja. Luther,
pravi, je imel prav tako v vprašanju upravičenja kot v vprašanju
milosti in v vprašanju vere. Problematični pa so rezultati luthrovske
reformacije, namreč razkol v zahodnem krščanstvu in nastanek
oblastniške Cerkve, ki zamenja papeško Cerkev. Posebej se ukvarja
še s Zwinglijem in Calvinom, pri obeh najde prav tako dvojnost
sprejemljivega in problematičnega. Zanimiv mu je pietizem. Posebne
simpatije pa ima do anglikanske Cerkve, ki je neke vrste reformirani
katolicizem. Je pa celotni opis te paradigme vreden posebne obrav-
nave.
Posebno obravnavo zasluži tudi sedanji protestantski fundamen-
talizem.
8
Naslednja, na um in napredek orientirana paradigma moderne se
začne oblikovati z iztekom tridesetletne vojne in vladavino abso-
lutizma. Z vestfalskim mirom pride do začetkov ločitve Cerkve in
države. Po revolucijah v znanosti in filozofiji je treba nanovo pre-
misliti tudi vero, zlasti ker pride do religiozne skepse, agnosticizma
in zavračanja religije. Na mesto vere stopi um, na mesto milosti
narava, na mesto krščanske morale naravno pravo, na mesto Cerkve
svet, na mesto teologije filozofija, na mesto christianuma stopi
humanum. Katoliške dežele najprej ne sprejmejo biblicistike, v
protestantskih pa je sprejemljiva. Religijske teme se obravnavajo v
filozofiji, v nemški poglobljeno.
Začetnik moderne teologije je Schleiermacher, pomemben prispe-
vek je dala liberalna teologija. Veliko teološko ime je Harnack.10 Küng
v nadaljevanju daje pregled socialnih sprememb in odprtih vprašanj,
10 O njihovem pomenu je obširno govoril dr. Marko Kerševan. Ker so Küngova
stališča zelo podobna, naj tu samo opozorim na Kerševanovo predavanje, ki ga
je revija že objavila (št. 13-14).
172
