Page 178 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 178
[TUDIJSKI VE^ERI
uveljavljanje fundamentalističnih usmeritev na škodo liberalno
modernih in naraščanje števila religiozno opredeljenih tudi v različ-
nih zahodnih deželah so privedli do postavljanja in uveljavljanja
nasprotne teze: da je sekularizacija le časovno in prostorsko omejen in
verjetno prehoden pojav določenih zahodnokrščanskih okolij, bolj ali manj le
zahodno- in srednjeevropskih. Že ZDA in Latinska Amerika naj bi pričale
o omejenosti in zgrešenosti sekularizacijske teze. V tej smeri piše
npr. Peter Berger v svojih zadnjih delih, čeprav je sicer znan kot
sociolog, ki je v 60. letih prepričljivo formuliral in zagovarjal tezo o
sekularizaciji modernih družb.4
Natančnejši in kritični vpogled v razprave pokaže, da je spreje-
manje ali nasprotovanje sekularizacijski tezi odvisno od tega, kako
sploh opredelimo religijo in kako natančno opredelimo sekula-
rizacijsko tezo samo, ter nenazadnje, kakšno vsebino damo pojmu
modernosti oziroma moderne družbe. Ker nam tu ne gre za socio-
loško teoretično razčiščevanje in opredeljevanje, samo za ilustracijo:
Če izhajamo iz radikalno funkcionalističnega pojmovanja/opre-
deljevanja religije – denimo kot vsega tistega, kar simbolno povezuje
družbo, ali kot vsega, kar osmišlja, nudi zadnje smisle človekovega
delovanja – potem seveda sekularizacijska teza o neizogibnem in
dokončnem izginjanju vsake religije ne vzdrži in jo je treba že vnaprej
zavreči, saj družbe brez religije v tem smislu ne more biti. Na drugi
strani se lahko na primer velik ali/in celo povečan vpliv religije, ki je
povezana z različnimi nacionalnimi, kulturnimi in političnimi
opredelitvami, razlaga kot znak sekularizacije, zmanjševanja vpliv-
nosti religije kot take, saj da ta ohranja ali pridobiva vpliv le, če/ker
se v specifičnih okoliščinah povezuje z nacionalnimi, kulturnimi ali
socialnimi, torej sekularnimi opredelitvami.
Smiseln okvir za razprave o sekularizaciji in uporabo tega pojma
je dal nedavno ameriški sociolog N. J. Demerath (2007).5 Razliko-
4 Primerjaj delo The Sacred Canopy iz leta 1967 (Garden City: Doubleday), delo A
Far Glory iz leta 1992 (New York: The Free Press, posebej str. 25–78) in npr. delo
iz leta 2004, ki ga imamo tudi v slovenskem prevodu: Vprašanje vere. Skeptična
pritrditev krščanstvu. (Ljubljana: KUD Logos 2011).
5 Secularisation and Sacralisation. Deconstructed and Reconstructed. V: James A.
Beckford, N. J. Demerath III. (ur): Sociology of Religon. London: Sage 2007, 57–79.
176
uveljavljanje fundamentalističnih usmeritev na škodo liberalno
modernih in naraščanje števila religiozno opredeljenih tudi v različ-
nih zahodnih deželah so privedli do postavljanja in uveljavljanja
nasprotne teze: da je sekularizacija le časovno in prostorsko omejen in
verjetno prehoden pojav določenih zahodnokrščanskih okolij, bolj ali manj le
zahodno- in srednjeevropskih. Že ZDA in Latinska Amerika naj bi pričale
o omejenosti in zgrešenosti sekularizacijske teze. V tej smeri piše
npr. Peter Berger v svojih zadnjih delih, čeprav je sicer znan kot
sociolog, ki je v 60. letih prepričljivo formuliral in zagovarjal tezo o
sekularizaciji modernih družb.4
Natančnejši in kritični vpogled v razprave pokaže, da je spreje-
manje ali nasprotovanje sekularizacijski tezi odvisno od tega, kako
sploh opredelimo religijo in kako natančno opredelimo sekula-
rizacijsko tezo samo, ter nenazadnje, kakšno vsebino damo pojmu
modernosti oziroma moderne družbe. Ker nam tu ne gre za socio-
loško teoretično razčiščevanje in opredeljevanje, samo za ilustracijo:
Če izhajamo iz radikalno funkcionalističnega pojmovanja/opre-
deljevanja religije – denimo kot vsega tistega, kar simbolno povezuje
družbo, ali kot vsega, kar osmišlja, nudi zadnje smisle človekovega
delovanja – potem seveda sekularizacijska teza o neizogibnem in
dokončnem izginjanju vsake religije ne vzdrži in jo je treba že vnaprej
zavreči, saj družbe brez religije v tem smislu ne more biti. Na drugi
strani se lahko na primer velik ali/in celo povečan vpliv religije, ki je
povezana z različnimi nacionalnimi, kulturnimi in političnimi
opredelitvami, razlaga kot znak sekularizacije, zmanjševanja vpliv-
nosti religije kot take, saj da ta ohranja ali pridobiva vpliv le, če/ker
se v specifičnih okoliščinah povezuje z nacionalnimi, kulturnimi ali
socialnimi, torej sekularnimi opredelitvami.
Smiseln okvir za razprave o sekularizaciji in uporabo tega pojma
je dal nedavno ameriški sociolog N. J. Demerath (2007).5 Razliko-
4 Primerjaj delo The Sacred Canopy iz leta 1967 (Garden City: Doubleday), delo A
Far Glory iz leta 1992 (New York: The Free Press, posebej str. 25–78) in npr. delo
iz leta 2004, ki ga imamo tudi v slovenskem prevodu: Vprašanje vere. Skeptična
pritrditev krščanstvu. (Ljubljana: KUD Logos 2011).
5 Secularisation and Sacralisation. Deconstructed and Reconstructed. V: James A.
Beckford, N. J. Demerath III. (ur): Sociology of Religon. London: Sage 2007, 57–79.
176
