Page 176 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363

[TUDIJSKI VE^ERI

Marko Ker{evan

VPRA[ANJE SEKULARIZACIJE DANES:
PROTESTANTSKI POGLED

Tema sekularizacije (sodobnih družb) je že stara sociološka tema:
razprave o »sekularizacijski tezi« so tako rekoč del železnega reper-
toarja sociologije modernih družb, vsekakor pa sociologije religije,
pa najsi gre pri tem za njeno zagovarjanje, zavračanje, razčlenjevanje
in preciziranje ali revidiranje. Odmevna pa je tudi v Cerkvah in
verskih skupnostih kot posebej »prizadetih strankah«, kakor pričajo
tudi različni najnovejši dokumenti in izjave npr. katoliških cerkvenih
predstavnikov (neposredno ali v zvezi z govorom o »novi evan-
gelizaciji«), pa tudi sicer so se teologi že dolgo ukvarjali z njo.
Predavanje bo namenjeno predvsem temu: vprašanju odnosa Cerkva,
posebej protestantskih Cerkva do sekularizacije – vse drugo bo
predvsem uvod k osvetlitvi tega odnosa.

»Sekularizacijska teza« v sociologiji

Morda je prav, da za začetek nekaj rečemo o sami besedi »seku-
larizacija« in začetkih njene uporabe. Zdi se mi namreč, da prve
uporabe dobro nakazujejo – čeprav ne več kot to – pomen, ki ga je
beseda dobila pozneje; nakazujejo pa tudi že vprašanja in razmejitve
pri tem. Najprej naj bi bila beseda sekularizacija uporabljana za
prehajanje samostanskih oziroma redovniških duhovnikov v vrste
(po)svetnih duhovnikov; najbolj znana zgodnja uporaba pa je govor
o sekularizaciji cerkvenih posesti kot prehajanju cerkvenih posesti v
roke (po)svetne oblasti, fevdalcev, vladarjev itd. V ozadju uporabe
besede sekularizacija je očitno od vsega začetka – ne sicer čisto
enoznačno – razlikovanje med sekularnim (posvetnim oziroma svet-

174