Page 183 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 183
MARKO KER[EVAN
ričnih znanostih in racionalizmu; na strukturni ravni v tržno-bla-
govni proizvodnji, v uveljavitvi načel pravne države in demokratičnih
oblikah konstituiranja oblasti. Ne glede na različnost razlag ali prav
zaradi njih je očitno, da so obravnavane konstitutivne značilnosti
sekularizacije dejansko značilnosti teh modernih družb. Vprašanje
odnosa krščanskih Cerkva do sekularizacije je tako vprašanje odnosa
Cerkva do zahodnih modernih družb in njim lastnih značilnosti.
In kako je s tem odnosom?
Katoliška cerkev, sekularizacija in moderna družba
Vemo, da je uradna katoliška Cerkev dolgo zavračala načela
moderne družbe in moderno družbo sploh. Pij VI. je v času francoske
revolucije izrecno zavrnil in obsodil Deklaracijo o pravicah človeka in
državljana; Pij IX. je še v drugi polovici 19. stoletja zavračal in obsojal
ločitev Cerkve od države, versko svobodo, enakopravnost pred zako-
nom in pluralizem enakopravnih krščanskih Cerkva, zagovarjal je
državno religijo in nasprotoval svobodi veroizpovedi za drugače
verujoče. Obsodil je stališče, da se »rimski papež more in mora
sprijazniti in spraviti z napredkom, liberalizmom in moderno civili-
zacijo«.10
Vendar pa je, kakor vemo, II. Vatikanski koncil v letih 1962–1965
na značilno katoliški način, z uvedbo različnih distinkcij, vendarle
sprejel izjavo o verski svobodi. Rimskokatoliška cerkev je pristala na
svobodo in pravno enakost veroizpovedi nasproti državi, in to prav v
imenu enakih pravic vsakega človeka kot osebe. V imenu pravic
človeka kot osebe je zaobšla (a ohranila) svoje dotedanje načelo: da
»zmota ne more imeti enakih pravic kot resnica« (se pravi: zmotna
religija enakih pravic kot prava …). RKC je postala glasnica in zago-
vornica človekovih pravic.11 V Zakoniku cerkvenega prava, ki govori o
tem, da ima Cerkev pravico in dolžnost izrekati sodbe o kakršnihkoli
človeških stvareh, »kolikor to zadeva in zahteva zveličanje ljudi,« je v
10 Heinrich Denzinger: Enchiridion … de rebus fidei et morum. (lat.-nem.izdaja)
Freiburg: Herder 1991, str. 798–809.
11 O tem v Marko Kerševan: Svoboda za Cerkev – svoboda od Cerkve. Cerkev in sodobna
družba. Ljubljana: Sophia 2005, str. 217–237.
181
ričnih znanostih in racionalizmu; na strukturni ravni v tržno-bla-
govni proizvodnji, v uveljavitvi načel pravne države in demokratičnih
oblikah konstituiranja oblasti. Ne glede na različnost razlag ali prav
zaradi njih je očitno, da so obravnavane konstitutivne značilnosti
sekularizacije dejansko značilnosti teh modernih družb. Vprašanje
odnosa krščanskih Cerkva do sekularizacije je tako vprašanje odnosa
Cerkva do zahodnih modernih družb in njim lastnih značilnosti.
In kako je s tem odnosom?
Katoliška cerkev, sekularizacija in moderna družba
Vemo, da je uradna katoliška Cerkev dolgo zavračala načela
moderne družbe in moderno družbo sploh. Pij VI. je v času francoske
revolucije izrecno zavrnil in obsodil Deklaracijo o pravicah človeka in
državljana; Pij IX. je še v drugi polovici 19. stoletja zavračal in obsojal
ločitev Cerkve od države, versko svobodo, enakopravnost pred zako-
nom in pluralizem enakopravnih krščanskih Cerkva, zagovarjal je
državno religijo in nasprotoval svobodi veroizpovedi za drugače
verujoče. Obsodil je stališče, da se »rimski papež more in mora
sprijazniti in spraviti z napredkom, liberalizmom in moderno civili-
zacijo«.10
Vendar pa je, kakor vemo, II. Vatikanski koncil v letih 1962–1965
na značilno katoliški način, z uvedbo različnih distinkcij, vendarle
sprejel izjavo o verski svobodi. Rimskokatoliška cerkev je pristala na
svobodo in pravno enakost veroizpovedi nasproti državi, in to prav v
imenu enakih pravic vsakega človeka kot osebe. V imenu pravic
človeka kot osebe je zaobšla (a ohranila) svoje dotedanje načelo: da
»zmota ne more imeti enakih pravic kot resnica« (se pravi: zmotna
religija enakih pravic kot prava …). RKC je postala glasnica in zago-
vornica človekovih pravic.11 V Zakoniku cerkvenega prava, ki govori o
tem, da ima Cerkev pravico in dolžnost izrekati sodbe o kakršnihkoli
človeških stvareh, »kolikor to zadeva in zahteva zveličanje ljudi,« je v
10 Heinrich Denzinger: Enchiridion … de rebus fidei et morum. (lat.-nem.izdaja)
Freiburg: Herder 1991, str. 798–809.
11 O tem v Marko Kerševan: Svoboda za Cerkev – svoboda od Cerkve. Cerkev in sodobna
družba. Ljubljana: Sophia 2005, str. 217–237.
181
