Page 184 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 184
[TUDIJSKI VE^ERI
sedaj veljavni verziji iz leta 1983 za časa Janeza Pavla II. dodala »in
kolikor to zahtevajo temeljne pravice človeške osebe«; to je zapisala
celo pred »zveličanje ljudi« (kanon 747, &2). Ob 200. obletnici
francoske revolucije je Janez Pavel II. poudaril, da so gesla »svoboda,
bratstvo, enakost« tudi krščanska načela.
Ne glede na te dejanske premike pa lahko rečemo, da v RKC še
vedno ostaja neka temeljna dilema, ambivalentnost v odnosu do
moderne družbe in njenih sekularizacijskih značilnosti. Ob II. Vati-
kanskem koncilu jo lahko ilustriramo s stališči dveh govornikov, ki
sta razpravljala o mestu in možnosti cerkvenega delovanja oziroma
evangelizaciji. Pater Congar je poudarjal, da ima »Cerkev največ
možnosti, da je to, kar je, v svetu, ki se je osvobodil njenega varuštva,
v svetu, ki je resnično svet, zaradi česar je naše laizirano (sekula-
rizirano) stoletje, ki je včasih že kar ireligiozno, zato tudi stoletje, ki
je najbolj avtentično evangeljsko in misijonarsko«. Jezuitski general
Arrupe pa je na koncilu pragmatično ugotavljal: »Nasproti družbi
brez Boga je nujno zgraditi Božjo družbo, krščansko družbo […], ki
mora biti prepojena z duhom krščanske skupnosti. Brez takega
ozračja bomo, tudi če se nam bo posrečilo ustvariti nekaj redkih
kristjanov, te izgubili v svetu, ki ni niti krščanski niti religiozen. […]
Za ustvaritev takšnega ozračje je treba […] reformirati socialne
strukture.«12
Dilemo – ali če hočemo: zadrego – pa lahko opazimo tudi danes,
ne nazadnje v razpravah o dokumentih Evropske unije. Kakor je
znano, je Evropska unija v svojih dokumentih izrecno navedla svoje
vrednote: »enakost oseb, svobodo, spoštovanje razuma« kot temelje
humanizma (preambula pogodbe o ustavi EU); »spoštovanje člove-
kovega dostojanstva, svoboda, družbena enakost, pravna država,
spoštovanje človekovih pravic, pluralizem, strpnost, pravičnost,
solidarnost, nediskriminacija« (2. člen pogodbe o ustavi EU). Listina
o človekovih pravicah pri tem izrecno »postavlja posameznika v
središče svojih dejavnosti z […] oblikovanjem območja svobode,
varnosti in pravic«. Evropa, »združena v svoji raznolikosti«, spoštuje
»kulturno, versko in jezikovno raznolikost« (čl. 22 pogodbe o usta-
12 Prav tam, str. 221, 222.
182
sedaj veljavni verziji iz leta 1983 za časa Janeza Pavla II. dodala »in
kolikor to zahtevajo temeljne pravice človeške osebe«; to je zapisala
celo pred »zveličanje ljudi« (kanon 747, &2). Ob 200. obletnici
francoske revolucije je Janez Pavel II. poudaril, da so gesla »svoboda,
bratstvo, enakost« tudi krščanska načela.
Ne glede na te dejanske premike pa lahko rečemo, da v RKC še
vedno ostaja neka temeljna dilema, ambivalentnost v odnosu do
moderne družbe in njenih sekularizacijskih značilnosti. Ob II. Vati-
kanskem koncilu jo lahko ilustriramo s stališči dveh govornikov, ki
sta razpravljala o mestu in možnosti cerkvenega delovanja oziroma
evangelizaciji. Pater Congar je poudarjal, da ima »Cerkev največ
možnosti, da je to, kar je, v svetu, ki se je osvobodil njenega varuštva,
v svetu, ki je resnično svet, zaradi česar je naše laizirano (sekula-
rizirano) stoletje, ki je včasih že kar ireligiozno, zato tudi stoletje, ki
je najbolj avtentično evangeljsko in misijonarsko«. Jezuitski general
Arrupe pa je na koncilu pragmatično ugotavljal: »Nasproti družbi
brez Boga je nujno zgraditi Božjo družbo, krščansko družbo […], ki
mora biti prepojena z duhom krščanske skupnosti. Brez takega
ozračja bomo, tudi če se nam bo posrečilo ustvariti nekaj redkih
kristjanov, te izgubili v svetu, ki ni niti krščanski niti religiozen. […]
Za ustvaritev takšnega ozračje je treba […] reformirati socialne
strukture.«12
Dilemo – ali če hočemo: zadrego – pa lahko opazimo tudi danes,
ne nazadnje v razpravah o dokumentih Evropske unije. Kakor je
znano, je Evropska unija v svojih dokumentih izrecno navedla svoje
vrednote: »enakost oseb, svobodo, spoštovanje razuma« kot temelje
humanizma (preambula pogodbe o ustavi EU); »spoštovanje člove-
kovega dostojanstva, svoboda, družbena enakost, pravna država,
spoštovanje človekovih pravic, pluralizem, strpnost, pravičnost,
solidarnost, nediskriminacija« (2. člen pogodbe o ustavi EU). Listina
o človekovih pravicah pri tem izrecno »postavlja posameznika v
središče svojih dejavnosti z […] oblikovanjem območja svobode,
varnosti in pravic«. Evropa, »združena v svoji raznolikosti«, spoštuje
»kulturno, versko in jezikovno raznolikost« (čl. 22 pogodbe o usta-
12 Prav tam, str. 221, 222.
182
