Page 19 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 19
RAZPRAVE, [TUDIJE
Karl W. Schwarz
JO@EFINSKI TOLERAN^NI PATENT
IN NJEGOV POMEN ZA EVANGELI^ANSKO
MANJ[INO V SLOVENIJI
Uvod
Naloga, ki sem si jo zastavil,1 je bila in je zahtevna, saj je treba
upoštevati različne pravne tradicije, ki so veljale v Sloveniji: versko
pravo Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti, kakor je bilo
kodificirano v augsburškem verskem miru (1555) in vestfalskem
miru (Instrumentum pacis Osnabrugensis 1648), avstrijsko teritorialno
pravo, ki je veljalo v Vojvodini Kranjski, tolerančni patent (1781),
jožefinski patent o zakonski zvezi (1783) in Splošni državljanski
zakonik (Allgemeines bürgerliches Gesetzbuch, ABGB, 1811), po-
sebej pa še ogrsko versko pravo, ki je skušalo zagotoviti versko
svobodo v mirovnih pogodbah na Dunaju (1606), v Mikulovu (1612),
Linzu (1645) in Szatmarju (1711) in z ustreznimi sklepi deželnih
zborov (1608, 1622, 1625, 1647), potem sklepe deželnih zborov v
Sopronu (1681, art. XXV, XXVI) in Bratislavi (1687, 1708), pa Karlove
resolucije (1731, 1734), tolerančni patent za Ogrsko (1781) in verske
zakone deželnega zbora 1790/91 (art. XXVI), 1843/44 (art. III) in
1848 (art. XX). Pri predelavi rokopisa sem imel pred očmi predvsem
eno življenjsko vprašanje majhne manjšinske Cerkve v Sloveniji, ki pa
1 Predavanje na slovesnosti Evangeličanske cerkve v Puconcih 16. 9. 2011 ob 230.
obletnici tolerančnega patenta Jožefa II. Predavatelj je besedilo predavanja
pozneje nekoliko predelal in dopolnil z informacijami o protestantizmu v
Sloveniji, posebej v Prekmurju ter ga tako pripravil za objavo v zborniku v
počastitev jubileja Johanna Paarhammerja, avstrijskega pravnega zgodovinarja
in kanonista. Pripravljeno besedilo je odstopil v objavo/prevod tudi naši reviji.
Informacijo o Sloveniji, namenjeno nemškim bralcem, smo v prevodu izpustili.
(Pojasnilo urednika.)
17
Karl W. Schwarz
JO@EFINSKI TOLERAN^NI PATENT
IN NJEGOV POMEN ZA EVANGELI^ANSKO
MANJ[INO V SLOVENIJI
Uvod
Naloga, ki sem si jo zastavil,1 je bila in je zahtevna, saj je treba
upoštevati različne pravne tradicije, ki so veljale v Sloveniji: versko
pravo Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti, kakor je bilo
kodificirano v augsburškem verskem miru (1555) in vestfalskem
miru (Instrumentum pacis Osnabrugensis 1648), avstrijsko teritorialno
pravo, ki je veljalo v Vojvodini Kranjski, tolerančni patent (1781),
jožefinski patent o zakonski zvezi (1783) in Splošni državljanski
zakonik (Allgemeines bürgerliches Gesetzbuch, ABGB, 1811), po-
sebej pa še ogrsko versko pravo, ki je skušalo zagotoviti versko
svobodo v mirovnih pogodbah na Dunaju (1606), v Mikulovu (1612),
Linzu (1645) in Szatmarju (1711) in z ustreznimi sklepi deželnih
zborov (1608, 1622, 1625, 1647), potem sklepe deželnih zborov v
Sopronu (1681, art. XXV, XXVI) in Bratislavi (1687, 1708), pa Karlove
resolucije (1731, 1734), tolerančni patent za Ogrsko (1781) in verske
zakone deželnega zbora 1790/91 (art. XXVI), 1843/44 (art. III) in
1848 (art. XX). Pri predelavi rokopisa sem imel pred očmi predvsem
eno življenjsko vprašanje majhne manjšinske Cerkve v Sloveniji, ki pa
1 Predavanje na slovesnosti Evangeličanske cerkve v Puconcih 16. 9. 2011 ob 230.
obletnici tolerančnega patenta Jožefa II. Predavatelj je besedilo predavanja
pozneje nekoliko predelal in dopolnil z informacijami o protestantizmu v
Sloveniji, posebej v Prekmurju ter ga tako pripravil za objavo v zborniku v
počastitev jubileja Johanna Paarhammerja, avstrijskega pravnega zgodovinarja
in kanonista. Pripravljeno besedilo je odstopil v objavo/prevod tudi naši reviji.
Informacijo o Sloveniji, namenjeno nemškim bralcem, smo v prevodu izpustili.
(Pojasnilo urednika.)
17
