Page 21 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 21
KARL W. SCHWARZ
v Avstriji, kjer so reformacijo propagirali stanovi, tako da je veljala
kot »stanovska religija«.6 Tudi z območja med Muro in Rabo so
odhajali študenti v Wittenberg in po vrnitvi v domovino razširjali
novi nauk. Protireformacija, ki se je začela leta 1598 v deželah
Notranje Avstrije, je vrgla svojo senco tudi na Prekmurje. Rodbina
Nádasdy je sprejela v Petanjcih begunce, »eksulante«, iz Gradca,
evangeličani iz Notranje Avstrije pa so prihajali k božji službi v
Prekmurje.7 Rekatolizacijski pritisk je naraščal z jezuitsko propa-
gando: jezuiti so bili od leta 1572 nastanjeni v Gradcu in so formirali
tamkajšnjo univerzo kot teološko središče protireformacije.8 Pro-
pagator protireformacije je postal Peter Pazmany (1570–1637), ki je
izhajal iz protestantske družine; pospeševal je spreobračanje k pa-
peški Cerkvi predvsem med visokim plemstvom. Eden prvih ple-
mičev v Prekmurju, ki je prestopil, je bil leta 1608 Krištof Banffy,
posnemale pa ga druge plemiške družine, med njimi Nádasdyji, ki
so zahtevali, da jim sledijo tudi podložniki in se podredijo vladajoči
Cerkvi. To pa v Prekmurju ni uspelo: evangeličani so se upirali ali
odlagali opredelitev in uspevali celo doseči neko avtonomijo in
neodvisnost svojih skupnosti.
Močni protireformacijski ukrepi so se začeli šele v drugi polovici
17. stoletja. Po zmagoviti bitki z Osmani pri Monoštru (1664) in
razočaranju nad nato sklenjenim vasvárskim mirovnim sporazu-
mom so ugledni ogrski plemiči, med njimi tudi (rimskokatoliški)
palatin (cesarski namestnik na Ogrskem) Ferenc Wesselényi (1605–
1667), začeli spletati protihabsburško zaroto, ki pa je bila izdana. To
je bil povod, da so Habsburžani razglasili dotedanjo ustavo za
zlorabljeno in zapravljeno, odpravili dotedanji položaj stanov in
uvedli odkriti absolutizem.9 V desetletju 1671–1681 je ogrski prote-
6 Rudof Leeb, Der Streit um den wahren Glauben, v: Rudolf Leeb in drugi,
Geschichte des Christentums in Österreich, Wien 2003, 145, 279, 147.
7 Jože Vugrinec (ur.), Protestantizem – zatočišče izgnanih v Petanjcih, Murska
Sobota 2000.
8 Maximilian Liebmann, Die Gründung der Grazer Universität und die Jesuiten,
v France Dolinar in drugi (ur.), Katoliška prenova in protireformacija v notranje-
avstrijskih deželah 1564-1628, Klagenfurt-Ljubljana-Wien 1994, 77-84.
9 Oto Luthar (ur.), The Land Between. A Historia of Slovenia. Frankfurt/M 2008,
220 ff.
19
v Avstriji, kjer so reformacijo propagirali stanovi, tako da je veljala
kot »stanovska religija«.6 Tudi z območja med Muro in Rabo so
odhajali študenti v Wittenberg in po vrnitvi v domovino razširjali
novi nauk. Protireformacija, ki se je začela leta 1598 v deželah
Notranje Avstrije, je vrgla svojo senco tudi na Prekmurje. Rodbina
Nádasdy je sprejela v Petanjcih begunce, »eksulante«, iz Gradca,
evangeličani iz Notranje Avstrije pa so prihajali k božji službi v
Prekmurje.7 Rekatolizacijski pritisk je naraščal z jezuitsko propa-
gando: jezuiti so bili od leta 1572 nastanjeni v Gradcu in so formirali
tamkajšnjo univerzo kot teološko središče protireformacije.8 Pro-
pagator protireformacije je postal Peter Pazmany (1570–1637), ki je
izhajal iz protestantske družine; pospeševal je spreobračanje k pa-
peški Cerkvi predvsem med visokim plemstvom. Eden prvih ple-
mičev v Prekmurju, ki je prestopil, je bil leta 1608 Krištof Banffy,
posnemale pa ga druge plemiške družine, med njimi Nádasdyji, ki
so zahtevali, da jim sledijo tudi podložniki in se podredijo vladajoči
Cerkvi. To pa v Prekmurju ni uspelo: evangeličani so se upirali ali
odlagali opredelitev in uspevali celo doseči neko avtonomijo in
neodvisnost svojih skupnosti.
Močni protireformacijski ukrepi so se začeli šele v drugi polovici
17. stoletja. Po zmagoviti bitki z Osmani pri Monoštru (1664) in
razočaranju nad nato sklenjenim vasvárskim mirovnim sporazu-
mom so ugledni ogrski plemiči, med njimi tudi (rimskokatoliški)
palatin (cesarski namestnik na Ogrskem) Ferenc Wesselényi (1605–
1667), začeli spletati protihabsburško zaroto, ki pa je bila izdana. To
je bil povod, da so Habsburžani razglasili dotedanjo ustavo za
zlorabljeno in zapravljeno, odpravili dotedanji položaj stanov in
uvedli odkriti absolutizem.9 V desetletju 1671–1681 je ogrski prote-
6 Rudof Leeb, Der Streit um den wahren Glauben, v: Rudolf Leeb in drugi,
Geschichte des Christentums in Österreich, Wien 2003, 145, 279, 147.
7 Jože Vugrinec (ur.), Protestantizem – zatočišče izgnanih v Petanjcih, Murska
Sobota 2000.
8 Maximilian Liebmann, Die Gründung der Grazer Universität und die Jesuiten,
v France Dolinar in drugi (ur.), Katoliška prenova in protireformacija v notranje-
avstrijskih deželah 1564-1628, Klagenfurt-Ljubljana-Wien 1994, 77-84.
9 Oto Luthar (ur.), The Land Between. A Historia of Slovenia. Frankfurt/M 2008,
220 ff.
19
