Page 27 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 27
KARL W. SCHWARZ
Zasebno prakticiranje (Privatexerzitium) je bilo hkrati ključni
pojem upravnega prava.25 Pomenil je, da verska stavba nekatoliške
skupnosti ne sme biti vidna: opazna cerkev v naselju je lahko samo
rimskokatoliška. Izjema so bile skupnosti v Šleziji, ki jim je starejše
cesarsko državno pravo zagotavljalo pravico do javnega bogoslužja.
Tudi v Galiciji, ki je po prvi delitvi Poljske 1773 pripadla Avstriji, so
Habsburžani na podlagi varšavskega traktata (1768) protestantom
priznali pravico do javnega bogoslužja, čeprav so jo poizkušali
zaobiti oziroma spodkopati.26
V okviru zasebnega bogoslužja so lahko nekatoličani (ko so šteli
najmanj 100 državljanov) zgradili molilnice in šole ter zaposlili
duhovnika in učitelja svoje veroizpovedi. Molilnice pa niso smele
biti prepoznane kot cerkve, niso smele imeti zvonika (in zvonjenja)
ter javnega dohoda s ceste.27 Niso smele imeti, skratka, znamenja
javnosti. Na zunaj naj bi tako vse ostalo, kakor je bilo: vsa dežela je
bila zajeta v mrežo katoliških župnij, ki je tudi še naprej ostala
nedotaknjena – parochus ordinarius kot javni uradnik, ki skrbi za
stanje župnije, je ostal katoliški župnik. Nekatoličani so mu še naprej
plačevali pristojbino (štolo), čeprav so krste in poroke zanje opravljali
nekatoliški duhovniki.
Težave v medkonfesionalnih odnosih so nastajale iz naslednjih
vzrokov:
– še nadaljnja vključenost nekatoličanov v obstoječo mrežo
župnij
– predpravice vladajoče religije pri mešanih zakonih
– neparitetno (neenakopravno) urejanje verske vzgoje otrok
– prostor za pokope na obstoječih krajevnih pokopališčih.
Posebne težave so povzročale konkretne prijave in opredelitve za
nekatoliško veroizpoved. Njihove visoke številke so vodile k nasprot-
nim strategijam. Tako je 15. decembra 1782 izšel dvorni dekret, v
25 Karl W. Schwarz, Exertitium religionis privatum. Eine begriffsgeschichtliche
Analyse, v: ZRG Kan. Abt. 74 (1988), 495-518.
26 Isabel Röskau-Rydel (ur.), Deutsche Geschichte im Osten Europas: Galizien,
Bukowina, Moldau, Berlin 2002, 57 ff.
27 Reiner Sörries, Von Kaisers Gnaden. Protestantische Kirchenbauten im Habs-
burger Reich, Köln-Weimar-Wien 2008, 45 ff.
25
Zasebno prakticiranje (Privatexerzitium) je bilo hkrati ključni
pojem upravnega prava.25 Pomenil je, da verska stavba nekatoliške
skupnosti ne sme biti vidna: opazna cerkev v naselju je lahko samo
rimskokatoliška. Izjema so bile skupnosti v Šleziji, ki jim je starejše
cesarsko državno pravo zagotavljalo pravico do javnega bogoslužja.
Tudi v Galiciji, ki je po prvi delitvi Poljske 1773 pripadla Avstriji, so
Habsburžani na podlagi varšavskega traktata (1768) protestantom
priznali pravico do javnega bogoslužja, čeprav so jo poizkušali
zaobiti oziroma spodkopati.26
V okviru zasebnega bogoslužja so lahko nekatoličani (ko so šteli
najmanj 100 državljanov) zgradili molilnice in šole ter zaposlili
duhovnika in učitelja svoje veroizpovedi. Molilnice pa niso smele
biti prepoznane kot cerkve, niso smele imeti zvonika (in zvonjenja)
ter javnega dohoda s ceste.27 Niso smele imeti, skratka, znamenja
javnosti. Na zunaj naj bi tako vse ostalo, kakor je bilo: vsa dežela je
bila zajeta v mrežo katoliških župnij, ki je tudi še naprej ostala
nedotaknjena – parochus ordinarius kot javni uradnik, ki skrbi za
stanje župnije, je ostal katoliški župnik. Nekatoličani so mu še naprej
plačevali pristojbino (štolo), čeprav so krste in poroke zanje opravljali
nekatoliški duhovniki.
Težave v medkonfesionalnih odnosih so nastajale iz naslednjih
vzrokov:
– še nadaljnja vključenost nekatoličanov v obstoječo mrežo
župnij
– predpravice vladajoče religije pri mešanih zakonih
– neparitetno (neenakopravno) urejanje verske vzgoje otrok
– prostor za pokope na obstoječih krajevnih pokopališčih.
Posebne težave so povzročale konkretne prijave in opredelitve za
nekatoliško veroizpoved. Njihove visoke številke so vodile k nasprot-
nim strategijam. Tako je 15. decembra 1782 izšel dvorni dekret, v
25 Karl W. Schwarz, Exertitium religionis privatum. Eine begriffsgeschichtliche
Analyse, v: ZRG Kan. Abt. 74 (1988), 495-518.
26 Isabel Röskau-Rydel (ur.), Deutsche Geschichte im Osten Europas: Galizien,
Bukowina, Moldau, Berlin 2002, 57 ff.
27 Reiner Sörries, Von Kaisers Gnaden. Protestantische Kirchenbauten im Habs-
burger Reich, Köln-Weimar-Wien 2008, 45 ff.
25
