Page 28 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 28
RAZPRAVE, [TUDIJE
katerem je bil 31. december 1782 določen kot datum, do katerega se
je treba prijaviti in zaključiti »versko prijavni posel«. Poznejše prijave
so imele za posledico 6 tedenski verouk pri pristojnem katoliškem
župniku, ki ga je bilo treba poleg vsega tudi plačati in ki je bil
pogosto samovoljno podaljševan.28 V času romantike in rimskokato-
liške restavracije je bil tak prestop še bolj otežen in pogosto sploh
preprečen. Nasprotno pa so bile spreobrnitve v katolištvo državno
podpirane, za kar so se posebej zavzemali v krogu Klemensa Marie
Hofbauerja (1751–1820).29
Pripombe k jožefinski zakonodaji o mešanih zakonih
Jožefinska zakonodaja o mešanih zakonih je bila le del tolerančne
zakonodaje, toda del, ki je močno obremenil življenje evangeli-
čanskih skupnosti v Habsburški monarhiji, tako v Avstriji kot v
Sloveniji, in v katerem sta prišli do izraza ambivalentnost in necelo-
vitost tolerance. Toleranca je sicer upoštevala specifičnost razume-
vanja zakonske zveze pri nekatoličanih30 (kot je razvidno iz jožefin-
skih patentov o zakonski zvezi iz leta 1783), toda to ne bi smelo
odpraviti pristojnosti rimskokatoliškega župnika, ki je bil kot paro-
chus ordinarius v vlogi državnega uradnika.
Razlika v razumevanju zakonske zveze je temeljila v tem, da so
reformatorji ostro nasprotovali zakramentalnemu pojmovanju za-
konske zveze, kakor je bilo opredeljeno najprej na koncilu v Lyonu
(1274) in dokončno na koncilu v Firencah (1438–1445). Luther je
neutrudno in vedno znova opredeljeval zakon kot »posvetno zade-
vo«: »Ker sta poroka in zakon posvetna zadeva, nimamo duhovniki
in cerkveni služabniki tu nič za urejati in ukazovati, temveč pustiti
28 Peter Leisching, Wege der Toleranz im österreichischen Vormärz. Zum Übertritt-
srecht in der präkonstitutionellen Ära, v ÖAKR 39 (1990), 237-265, 242.
29 Leisching, prav tam; Christine Gleixner (ur.), Klemens Maria Hofbauer in Wien
1808-1820, Wien 2001; Otto Weiß, Kulturen - Mentalitäten - Mythen. Zur
Theologie- und Kulturgeschichte des 19. und 20. Jahrhundert, Padeborn 2004,
1 ff.
30 Joseph Helfert, Die Rechte und Verfassung der Akatholiken in dem österreichi-
schen Kaiserstaate, Praga 1843, 95 ff.
26
katerem je bil 31. december 1782 določen kot datum, do katerega se
je treba prijaviti in zaključiti »versko prijavni posel«. Poznejše prijave
so imele za posledico 6 tedenski verouk pri pristojnem katoliškem
župniku, ki ga je bilo treba poleg vsega tudi plačati in ki je bil
pogosto samovoljno podaljševan.28 V času romantike in rimskokato-
liške restavracije je bil tak prestop še bolj otežen in pogosto sploh
preprečen. Nasprotno pa so bile spreobrnitve v katolištvo državno
podpirane, za kar so se posebej zavzemali v krogu Klemensa Marie
Hofbauerja (1751–1820).29
Pripombe k jožefinski zakonodaji o mešanih zakonih
Jožefinska zakonodaja o mešanih zakonih je bila le del tolerančne
zakonodaje, toda del, ki je močno obremenil življenje evangeli-
čanskih skupnosti v Habsburški monarhiji, tako v Avstriji kot v
Sloveniji, in v katerem sta prišli do izraza ambivalentnost in necelo-
vitost tolerance. Toleranca je sicer upoštevala specifičnost razume-
vanja zakonske zveze pri nekatoličanih30 (kot je razvidno iz jožefin-
skih patentov o zakonski zvezi iz leta 1783), toda to ne bi smelo
odpraviti pristojnosti rimskokatoliškega župnika, ki je bil kot paro-
chus ordinarius v vlogi državnega uradnika.
Razlika v razumevanju zakonske zveze je temeljila v tem, da so
reformatorji ostro nasprotovali zakramentalnemu pojmovanju za-
konske zveze, kakor je bilo opredeljeno najprej na koncilu v Lyonu
(1274) in dokončno na koncilu v Firencah (1438–1445). Luther je
neutrudno in vedno znova opredeljeval zakon kot »posvetno zade-
vo«: »Ker sta poroka in zakon posvetna zadeva, nimamo duhovniki
in cerkveni služabniki tu nič za urejati in ukazovati, temveč pustiti
28 Peter Leisching, Wege der Toleranz im österreichischen Vormärz. Zum Übertritt-
srecht in der präkonstitutionellen Ära, v ÖAKR 39 (1990), 237-265, 242.
29 Leisching, prav tam; Christine Gleixner (ur.), Klemens Maria Hofbauer in Wien
1808-1820, Wien 2001; Otto Weiß, Kulturen - Mentalitäten - Mythen. Zur
Theologie- und Kulturgeschichte des 19. und 20. Jahrhundert, Padeborn 2004,
1 ff.
30 Joseph Helfert, Die Rechte und Verfassung der Akatholiken in dem österreichi-
schen Kaiserstaate, Praga 1843, 95 ff.
26
