Page 30 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 30
RAZPRAVE, [TUDIJE
Matrimonia (1741), ki je bila po papežu Benediktu XIV. večkrat
poimenovana kot Benedictina. Ta je nekatoliške zakonske zveze in
katoliško sklenjene mešane zakone oprostila obvezne oblike: če je
bil zakon med katoličanom in heretikom brez upoštevanja triden-
tinskega predpisa »že sklenjen, ali – Bog pred tem obvaruj – bo
sklenjen v prihodnosti, potem njegova Svetost pojasnjuje, da je treba
tak zakon šteti za veljavnega, če ni kake druge kanonske ovire«33
Taka ureditev je bila pozneje uporabljena tudi za Kölnsko cerkveno
provinco (1830)34 in za Ogrsko kraljestvo (1840). Bog takih konfesio-
nalnih mešanih zakonov ni preprečil. V zahodnem delu habsburške
monarhije (v Cislajtaniji) se je obveznost oblike sklepanja mešanih
zakonov ohranila, čeprav se je prav ob njej pokazalo, kako zelo se
razhajata državno pravo o zakonski zvezi in kanonsko pravo. Na to
temeljno konstelacijo zakonskega prava moramo opozoriti prav tako
kot na globljo soodvisnost s praksami v deželah ogrske krone.35
Jožefinci so zakonsko zvezo razcepili: v zakonsko pogodbo, za
katero so zahtevali državno pristojnost glede ureditve, in v zakra-
ment zakona, ki je bil obravnavan kot čisto cerkvena zadeva. S
pomočjo takega razlikovanja je lahko država razsvetljenega absolu-
tizma vzela zakonsko pravo v svoje roke, pri tem pa v veliki meri
prevzela obstoječe katoliško zakonsko pravo in uporabila duhov-
nike, da so kot državni uradniki sprejeli in potrdili zakonsko po-
godbo.
Po kanonskem pravu obstaja pri konfesionalnih mešanih zako-
nih zadržek mixta religio, od katerega lahko osvobodi le škofovsko
dovoljenje (dispens). To dovoljenje je bilo podeljeno le ob zagotovilu,
33 Citat po Silvia Hell, Ehetheologische Aspekte unter besonderer Berücksichtigung
konfessionsverschiedener/-verbindender Ehen, v: Konrad Breitsching/Wilhelm
Rees (ur.), Tradition - Wegweiser in die Zukunft. Festschrift für Johannes
Mühlsteiger SJ zum 75. Geburtstag, Berlin 2001, 35, 56, 37.
34 Christoph Link, Staat und Kirche in der neueren deutschen Geschichte,
Frankfurt/M. 2000, 51.
35 Karl Kuzmany, Handbuch des allgemeinen und österreichischen evangelisch–
protestantischen Eherechtes (...), Wien 1860, 7 ff; Bruno Primetshofer, Rechts-
geschichte der gemischten Ehen in Österreich und Ungarn(1781-1841), Wien
1967; Johannes Mühlsteiger, Der Geist des josephinischen Eherechtes, Wien–
München 1967.
28
Matrimonia (1741), ki je bila po papežu Benediktu XIV. večkrat
poimenovana kot Benedictina. Ta je nekatoliške zakonske zveze in
katoliško sklenjene mešane zakone oprostila obvezne oblike: če je
bil zakon med katoličanom in heretikom brez upoštevanja triden-
tinskega predpisa »že sklenjen, ali – Bog pred tem obvaruj – bo
sklenjen v prihodnosti, potem njegova Svetost pojasnjuje, da je treba
tak zakon šteti za veljavnega, če ni kake druge kanonske ovire«33
Taka ureditev je bila pozneje uporabljena tudi za Kölnsko cerkveno
provinco (1830)34 in za Ogrsko kraljestvo (1840). Bog takih konfesio-
nalnih mešanih zakonov ni preprečil. V zahodnem delu habsburške
monarhije (v Cislajtaniji) se je obveznost oblike sklepanja mešanih
zakonov ohranila, čeprav se je prav ob njej pokazalo, kako zelo se
razhajata državno pravo o zakonski zvezi in kanonsko pravo. Na to
temeljno konstelacijo zakonskega prava moramo opozoriti prav tako
kot na globljo soodvisnost s praksami v deželah ogrske krone.35
Jožefinci so zakonsko zvezo razcepili: v zakonsko pogodbo, za
katero so zahtevali državno pristojnost glede ureditve, in v zakra-
ment zakona, ki je bil obravnavan kot čisto cerkvena zadeva. S
pomočjo takega razlikovanja je lahko država razsvetljenega absolu-
tizma vzela zakonsko pravo v svoje roke, pri tem pa v veliki meri
prevzela obstoječe katoliško zakonsko pravo in uporabila duhov-
nike, da so kot državni uradniki sprejeli in potrdili zakonsko po-
godbo.
Po kanonskem pravu obstaja pri konfesionalnih mešanih zako-
nih zadržek mixta religio, od katerega lahko osvobodi le škofovsko
dovoljenje (dispens). To dovoljenje je bilo podeljeno le ob zagotovilu,
33 Citat po Silvia Hell, Ehetheologische Aspekte unter besonderer Berücksichtigung
konfessionsverschiedener/-verbindender Ehen, v: Konrad Breitsching/Wilhelm
Rees (ur.), Tradition - Wegweiser in die Zukunft. Festschrift für Johannes
Mühlsteiger SJ zum 75. Geburtstag, Berlin 2001, 35, 56, 37.
34 Christoph Link, Staat und Kirche in der neueren deutschen Geschichte,
Frankfurt/M. 2000, 51.
35 Karl Kuzmany, Handbuch des allgemeinen und österreichischen evangelisch–
protestantischen Eherechtes (...), Wien 1860, 7 ff; Bruno Primetshofer, Rechts-
geschichte der gemischten Ehen in Österreich und Ungarn(1781-1841), Wien
1967; Johannes Mühlsteiger, Der Geist des josephinischen Eherechtes, Wien–
München 1967.
28
