Page 354 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 354
PORTRETI
v religiozni praksi ohranjena prvotna formulacija Gospodove molitve,
ki jo je zaradi odsotnosti pojma kraljestvo (izpeljanega iz osebnega
imena Karla Velikega) ali cesarstvo (omenjeni vladar je bil prvi
tovrstni monarh po propadu rimskega imperija na evropskem Za-
hodu)10 treba postavljati v predkarolinški čas, je morebiti najnazor-
nejše potrdilo povedanega.
Nič manj pomenljivo ni imensko gradivo. Kot prostorskoopre-
deljevalni prilastek se v njem na našem ozemlju velikokrat pojavlja
etnična oznaka; tradicionalne kronovine, ki so se večinoma razvile
iz Karantanijo obdajajočih mark, so nastale prepozno in so bile za
idearij in imaginarij večine ljudi premalo pomembne, da bi lahko
zmerom označevale njihova domovanja in posredno tudi pripadnost
ali izvor. Tako je od visokega srednjega veka dalje obstajal slovenski
(nemški ustreznik: windisch) in ne koroški Gradec (v Mislinjski
dolini) nasproti bavarskemu na Štajerskem (ob Muri), čeprav sta bila
do 15. stoletja v različnih deželah (načeloma bi tudi to lahko veljalo
za njuno ključno specifiko oziroma diferenco – vendar ni!). Imenske
oznake se v dolgih časovnih obdobjih niso spreminjale oziroma
prilagajale politični stvarnosti. Pogosto so vztrajale pri etničnem
redu označevanja. Z nasprotno prakso je širše postregel šele novi
vek. V 14. stoletju osnovani Rudolfswerth (počastil naj bi (nad)voj-
vodo Rudolfa IV. Ustanovitelja) je v slovenščini – značilno – ohranil
ljudsko poimenovanje, tj. Novo mesto.11
Breda Pogorelec je na podlagi temeljitega poznavanja jezikovne
razslojenosti, razvojnih tendenc ter kompleksnega razmerja med
tradicijo in inovacijo razvila tezo o obstoju več tipov slovenskega
pisnega jezika v srednjem veku.12 Velik problem njene interpretacije
je, da je dejansko vsak danes znani tedanji tekst ustvarjen v drugi
obliki, na kar pa bi mogla vplivati tudi različna namembnost izpri-
čanega gradiva (neposredneje primerljivi so edino Celovški in Staro-
10 V cirilmetodijanski kulturni tradiciji zavezanemu prostoru formulacija Očenaša
vsebuje besedo cesarstvo.
11 Ime Rudolfovo v pomenu Novo mesto se je pojavljalo le sporadično.
12 Njene oznake so drugačne (deloma navezane tudi na Breznikovo tradicijo);
termin slovenski pisni jezik v srednjem veku uporabljam zaradi jasnosti. Prim.
B. Pogorelec n. d., 55.
352
v religiozni praksi ohranjena prvotna formulacija Gospodove molitve,
ki jo je zaradi odsotnosti pojma kraljestvo (izpeljanega iz osebnega
imena Karla Velikega) ali cesarstvo (omenjeni vladar je bil prvi
tovrstni monarh po propadu rimskega imperija na evropskem Za-
hodu)10 treba postavljati v predkarolinški čas, je morebiti najnazor-
nejše potrdilo povedanega.
Nič manj pomenljivo ni imensko gradivo. Kot prostorskoopre-
deljevalni prilastek se v njem na našem ozemlju velikokrat pojavlja
etnična oznaka; tradicionalne kronovine, ki so se večinoma razvile
iz Karantanijo obdajajočih mark, so nastale prepozno in so bile za
idearij in imaginarij večine ljudi premalo pomembne, da bi lahko
zmerom označevale njihova domovanja in posredno tudi pripadnost
ali izvor. Tako je od visokega srednjega veka dalje obstajal slovenski
(nemški ustreznik: windisch) in ne koroški Gradec (v Mislinjski
dolini) nasproti bavarskemu na Štajerskem (ob Muri), čeprav sta bila
do 15. stoletja v različnih deželah (načeloma bi tudi to lahko veljalo
za njuno ključno specifiko oziroma diferenco – vendar ni!). Imenske
oznake se v dolgih časovnih obdobjih niso spreminjale oziroma
prilagajale politični stvarnosti. Pogosto so vztrajale pri etničnem
redu označevanja. Z nasprotno prakso je širše postregel šele novi
vek. V 14. stoletju osnovani Rudolfswerth (počastil naj bi (nad)voj-
vodo Rudolfa IV. Ustanovitelja) je v slovenščini – značilno – ohranil
ljudsko poimenovanje, tj. Novo mesto.11
Breda Pogorelec je na podlagi temeljitega poznavanja jezikovne
razslojenosti, razvojnih tendenc ter kompleksnega razmerja med
tradicijo in inovacijo razvila tezo o obstoju več tipov slovenskega
pisnega jezika v srednjem veku.12 Velik problem njene interpretacije
je, da je dejansko vsak danes znani tedanji tekst ustvarjen v drugi
obliki, na kar pa bi mogla vplivati tudi različna namembnost izpri-
čanega gradiva (neposredneje primerljivi so edino Celovški in Staro-
10 V cirilmetodijanski kulturni tradiciji zavezanemu prostoru formulacija Očenaša
vsebuje besedo cesarstvo.
11 Ime Rudolfovo v pomenu Novo mesto se je pojavljalo le sporadično.
12 Njene oznake so drugačne (deloma navezane tudi na Breznikovo tradicijo);
termin slovenski pisni jezik v srednjem veku uporabljam zaradi jasnosti. Prim.
B. Pogorelec n. d., 55.
352
