Page 87 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 87
CVETKA HED@ET TÓTH
Küng svoj pojem temeljnega zaupanja stvarnosti sveta in člo-
veka41 gradi na prepričanju, da sta samospoznanje in spoznanje sveta
enoten in neločljiv proces. Prisluhniti velja temle besedam: »Dobro
za človeka je tisto – pa naj bo staro ali novo, povsod razširjeno ali ne
–, kar mu pomaga, da postane resnično človek. Avtonomna temeljna
morala je: Človek naj bo človek! Človek naj svojo človečnost udejanji!
Človek naj živi človeško! Nravno dobro je torej tisto, kar človeškemu
življenju omogoča, da uspe in da se posreči v njegovi individualni in
socialni razsežnosti, je tisto, kar omogoča optimalen človekov razvoj
na vseh njegovih ravneh in razsežnostih. Človek naj potemtakem
živi svojo človeškost na vseh njenih ravneh (tudi na nagonski in
čustveni ravni) in v vseh njenih razsežnostih (tudi v svoji povezanosti
z družbo in naravo).«42 Vse to so po njegovem izhodišča, ki omogo-
čajo zelo jasno razlikovanje med dobrim in zlim, tako na indivi-
dualni kot tudi na družbeni ravni. Zdaj je tudi razumljiv njegov klic
iz Creda: »Nikakršno krščanstvo na račun človeškosti!«43 Krščanstvo,
kakor ga razume, zanj »pomeni razširitev, poglobitev, vkoreninjenje
– da, radikalizacijo človeškosti«, zato po njegovem »lahko razumemo
krščanstvo kot resnično radikalni humanizem«.44
Küng nas opozarja: če ni »neke temeljne orientacije, reda vrednot,
povezanosti z nekim življenjskim smislom, takrat grozi nihilistični
vakuum smisla in norm«.45 Celotna kultura, ne samo teologija in
filozofija, dandanašnji relativira lastna moralna in vrednostna sta-
lišča. Zato ostajajo vprašanja: »Od kod spričo mnogih pravno zago-
tovljenih svoboščin osebna svoboda, samoodločanje in samoobliko-
vanje človeka? Od kod v grozečem pluralizmu poljubnosti smisel
življenja in smoter življenja? Od kod […] tisto minimalno soglasje
glede vrednot, norm in zadržanj, ki je preprosto nujno za človeka
vredno skupno življenje in tudi za funkcioniranje demokratične
države?«46 Iz Küngovih razmišljanj izhaja zahteva po dogovoru in
41 Prav tam, str. 522–523.
42 Prav tam, str. 522.
43 Hans Küng: Credo, str. 268.
44 Prav tam.
45 Hans Küng: Existiert Gott?, str 516.
46 Prav tam, str. 517.
85
Küng svoj pojem temeljnega zaupanja stvarnosti sveta in člo-
veka41 gradi na prepričanju, da sta samospoznanje in spoznanje sveta
enoten in neločljiv proces. Prisluhniti velja temle besedam: »Dobro
za človeka je tisto – pa naj bo staro ali novo, povsod razširjeno ali ne
–, kar mu pomaga, da postane resnično človek. Avtonomna temeljna
morala je: Človek naj bo človek! Človek naj svojo človečnost udejanji!
Človek naj živi človeško! Nravno dobro je torej tisto, kar človeškemu
življenju omogoča, da uspe in da se posreči v njegovi individualni in
socialni razsežnosti, je tisto, kar omogoča optimalen človekov razvoj
na vseh njegovih ravneh in razsežnostih. Človek naj potemtakem
živi svojo človeškost na vseh njenih ravneh (tudi na nagonski in
čustveni ravni) in v vseh njenih razsežnostih (tudi v svoji povezanosti
z družbo in naravo).«42 Vse to so po njegovem izhodišča, ki omogo-
čajo zelo jasno razlikovanje med dobrim in zlim, tako na indivi-
dualni kot tudi na družbeni ravni. Zdaj je tudi razumljiv njegov klic
iz Creda: »Nikakršno krščanstvo na račun človeškosti!«43 Krščanstvo,
kakor ga razume, zanj »pomeni razširitev, poglobitev, vkoreninjenje
– da, radikalizacijo človeškosti«, zato po njegovem »lahko razumemo
krščanstvo kot resnično radikalni humanizem«.44
Küng nas opozarja: če ni »neke temeljne orientacije, reda vrednot,
povezanosti z nekim življenjskim smislom, takrat grozi nihilistični
vakuum smisla in norm«.45 Celotna kultura, ne samo teologija in
filozofija, dandanašnji relativira lastna moralna in vrednostna sta-
lišča. Zato ostajajo vprašanja: »Od kod spričo mnogih pravno zago-
tovljenih svoboščin osebna svoboda, samoodločanje in samoobliko-
vanje človeka? Od kod v grozečem pluralizmu poljubnosti smisel
življenja in smoter življenja? Od kod […] tisto minimalno soglasje
glede vrednot, norm in zadržanj, ki je preprosto nujno za človeka
vredno skupno življenje in tudi za funkcioniranje demokratične
države?«46 Iz Küngovih razmišljanj izhaja zahteva po dogovoru in
41 Prav tam, str. 522–523.
42 Prav tam, str. 522.
43 Hans Küng: Credo, str. 268.
44 Prav tam.
45 Hans Küng: Existiert Gott?, str 516.
46 Prav tam, str. 517.
85
