Page 89 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 89
CVETKA HED@ET TÓTH
V sodobnem svetu moramo etiko snovati kot svetovno etiko. Že
filozof evangeličanske veroizpovedi Karl Jaspers (1883–1969) je po
drugi svetovni vojni razpravljal o problemu komunikacijske zmož-
nosti51 med različnimi svetovnimi kulturami, predvsem pa o potrebi
po kar najširši, celo neomejeni pripravljenosti za komuniciranje, saj
je to odločitev za človečnost, za zares biti človek in tako ohranjati
svetovno bit in življenje v njej; torej odločitev za človečnost, ki je
stvarna, ki ne nosi v sebi nič onstranskega, tudi ne utopičnega, in je
nekaj navzočega in sedanjega, docela tostranskega.
Po znanih dogodkih leta 1989, tj. po sesutju tedanjega stanja
socializma, je Küng analiziral svetovnopolitični položaj in razmere, ki
bi lahko pomenile nastanek nove, kakor jo sam imenuje, »post-
moderne«52 svetovne ureditve. Do take ureditve ne more priti le z
diplomatskimi ukrepi, humanitarnimi akcijami in vojaškimi posegi,
tudi ne s »pravico narodov«, ker ta temelji na neomejeni suverenosti
držav in postavlja pravice držav pred pravice narodov. Po njegovem bi
lahko prišlo do nove svetovne ureditve na podlagi »večjega števila
skupnih vizij, idealov, vrednot, ciljev in norm«, z »okrepljeno globalno
odgovornostjo narodov in njihovih voditeljev«, vsekakor pa »z novim
obvezujočim etosom za vse človeštvo, kulture in religije, tudi za države
in njihove oblastnike. Ne bo nove svetovne ureditve brez novega etosa!«53
Etizacijo sveta Hans Küng imenuje projekt svetovni etos (1990), in
kot sam izrecno opozarja, je ta izraz uporabljal, še preden je svet
začel govoriti o globalizaciji sami. V svojih najnovejših razmišljanjih
in predavanjih po vsem svetu poudarja, da se zelo dobro zaveda, kako
različne prizvoke ima izraz globalizacija, negativne še posebej. V
nerazvitih državah, predvsem zunaj Amerike in Evrope, pomeni
kapitalizem, amerikanizacijo in nasilno premoč zahodnega sveta.
Globalizacija uničujoče vpliva na mnoge posamezne kulture in
tradicije predvsem majhnih narodov, ki jim celo grozi, da v novem
globalnem totalitarizmu izginejo.
51 Gl. Karl Jaspers: Filozofska vera, Nova revija, Ljubljana 1999, str. 129–131.
52 Hans Küng: Projekt Weltethos, str. 21. Gl. še Hans Küng: Weltfrieden – Weltreligionen
– Weltethos, Concilium – Internationale Zeitschrift für Theologie 30 (1994), zv.
3, str. 282.
53 Hans Küng: Weltfrieden – Weltreligionen – Weltethos, str. 283.
87
V sodobnem svetu moramo etiko snovati kot svetovno etiko. Že
filozof evangeličanske veroizpovedi Karl Jaspers (1883–1969) je po
drugi svetovni vojni razpravljal o problemu komunikacijske zmož-
nosti51 med različnimi svetovnimi kulturami, predvsem pa o potrebi
po kar najširši, celo neomejeni pripravljenosti za komuniciranje, saj
je to odločitev za človečnost, za zares biti človek in tako ohranjati
svetovno bit in življenje v njej; torej odločitev za človečnost, ki je
stvarna, ki ne nosi v sebi nič onstranskega, tudi ne utopičnega, in je
nekaj navzočega in sedanjega, docela tostranskega.
Po znanih dogodkih leta 1989, tj. po sesutju tedanjega stanja
socializma, je Küng analiziral svetovnopolitični položaj in razmere, ki
bi lahko pomenile nastanek nove, kakor jo sam imenuje, »post-
moderne«52 svetovne ureditve. Do take ureditve ne more priti le z
diplomatskimi ukrepi, humanitarnimi akcijami in vojaškimi posegi,
tudi ne s »pravico narodov«, ker ta temelji na neomejeni suverenosti
držav in postavlja pravice držav pred pravice narodov. Po njegovem bi
lahko prišlo do nove svetovne ureditve na podlagi »večjega števila
skupnih vizij, idealov, vrednot, ciljev in norm«, z »okrepljeno globalno
odgovornostjo narodov in njihovih voditeljev«, vsekakor pa »z novim
obvezujočim etosom za vse človeštvo, kulture in religije, tudi za države
in njihove oblastnike. Ne bo nove svetovne ureditve brez novega etosa!«53
Etizacijo sveta Hans Küng imenuje projekt svetovni etos (1990), in
kot sam izrecno opozarja, je ta izraz uporabljal, še preden je svet
začel govoriti o globalizaciji sami. V svojih najnovejših razmišljanjih
in predavanjih po vsem svetu poudarja, da se zelo dobro zaveda, kako
različne prizvoke ima izraz globalizacija, negativne še posebej. V
nerazvitih državah, predvsem zunaj Amerike in Evrope, pomeni
kapitalizem, amerikanizacijo in nasilno premoč zahodnega sveta.
Globalizacija uničujoče vpliva na mnoge posamezne kulture in
tradicije predvsem majhnih narodov, ki jim celo grozi, da v novem
globalnem totalitarizmu izginejo.
51 Gl. Karl Jaspers: Filozofska vera, Nova revija, Ljubljana 1999, str. 129–131.
52 Hans Küng: Projekt Weltethos, str. 21. Gl. še Hans Küng: Weltfrieden – Weltreligionen
– Weltethos, Concilium – Internationale Zeitschrift für Theologie 30 (1994), zv.
3, str. 282.
53 Hans Küng: Weltfrieden – Weltreligionen – Weltethos, str. 283.
87
