Page 90 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 90
RAZPRAVE, [TUDIJE
Obvladovati probleme sveta, nakopičeno zlo, bedo in trpljenje s
čim etičnim je zelo privlačna misel, in če izhajamo iz prepričanja v
takšno moč etike, potem seveda v tem svojem tako zelo kratkem
življenju vedno razumemo, da je politika samo sredstvo in nikdar
cilj. V imenu takega pojmovanja Anthony Giddens v svoji Tretji poti
zahteva, da »obudimo politični idealizem«.54 Kakor Küng – oba pre-
senetljivo uporabljata nekatere domala podobne izraze – tudi Gid-
dens opozarja na življenje samo in »politiki emancipacije« enako-
vredno pridružuje »politiko življenja«;55 tradicionalni vrednoti sta
povezani v najboljšem pomenu, namreč socialna pravičnost in ena-
kost. Kajti »če se politika emancipacije nanaša na življenjske mož-
nosti, potem se nanaša politika življenja na vprašanja življenjskih
odločitev« in je »politika izbire, identitete in vzajemnosti«.56 Brez
kančka nečesa etičnega – minimuma po Küngu – ni možna takšna
politika emancipacije, ki jo Giddens strne v »pet dilem« in vsebinsko
pojasni z opisom »vrednot tretje poti«.57 Politika je torej samo
sredstvo, nič več in nič manj. In kolikor bolj se mora angažirati
politika, toliko bolj mora biti navzoča zavest o etični nujnosti
presojanja in delovanja, da bi politika obvladovala nakopičeno
svetovno zlo in probleme in pri tem ne bi puščala za seboj še večjega
zla in krivic v primerjavi s tistimi, ki naj bi jih odpravila.
Zato postaja ideja o možnosti vsesplošne etike svetovnih razsež-
nosti zanimiva in privlačna še posebej danes, kajti upoštevati mo-
ramo, da se je dvestoletna doba ideje napredka, ki je sanjala o ze-
meljskem raju in se je napajala iz revolucij, izpela (1789–1989) in
da danes živimo v postrevolucijski dobi. Po sesutju velike zgodbe –
ideje pomnožene svobode (Dostojevski) – smo soočeni z dejstvom,
da je neka privlačna utopija vse preveč zastala samo v politiki. Tako
se politizacija sveta danes med intelektualci umika v ozadje, v
ospredje pa zelo očitno stopa etizacija z vizijo »onkraj« komunizma
(socializma) in kapitalizma (liberalizma), z vizijo globalizacije
etosa. Ustvarjati nove temelje za boljšo medsebojno komunikacijo
54 Anthony Giddens: Tretja pot, Orbis, Ljubljana 2000, str. 11.
55 Prav tam, str. 51.
56 Prav tam.
57 Prav tam, str. 73.
88
Obvladovati probleme sveta, nakopičeno zlo, bedo in trpljenje s
čim etičnim je zelo privlačna misel, in če izhajamo iz prepričanja v
takšno moč etike, potem seveda v tem svojem tako zelo kratkem
življenju vedno razumemo, da je politika samo sredstvo in nikdar
cilj. V imenu takega pojmovanja Anthony Giddens v svoji Tretji poti
zahteva, da »obudimo politični idealizem«.54 Kakor Küng – oba pre-
senetljivo uporabljata nekatere domala podobne izraze – tudi Gid-
dens opozarja na življenje samo in »politiki emancipacije« enako-
vredno pridružuje »politiko življenja«;55 tradicionalni vrednoti sta
povezani v najboljšem pomenu, namreč socialna pravičnost in ena-
kost. Kajti »če se politika emancipacije nanaša na življenjske mož-
nosti, potem se nanaša politika življenja na vprašanja življenjskih
odločitev« in je »politika izbire, identitete in vzajemnosti«.56 Brez
kančka nečesa etičnega – minimuma po Küngu – ni možna takšna
politika emancipacije, ki jo Giddens strne v »pet dilem« in vsebinsko
pojasni z opisom »vrednot tretje poti«.57 Politika je torej samo
sredstvo, nič več in nič manj. In kolikor bolj se mora angažirati
politika, toliko bolj mora biti navzoča zavest o etični nujnosti
presojanja in delovanja, da bi politika obvladovala nakopičeno
svetovno zlo in probleme in pri tem ne bi puščala za seboj še večjega
zla in krivic v primerjavi s tistimi, ki naj bi jih odpravila.
Zato postaja ideja o možnosti vsesplošne etike svetovnih razsež-
nosti zanimiva in privlačna še posebej danes, kajti upoštevati mo-
ramo, da se je dvestoletna doba ideje napredka, ki je sanjala o ze-
meljskem raju in se je napajala iz revolucij, izpela (1789–1989) in
da danes živimo v postrevolucijski dobi. Po sesutju velike zgodbe –
ideje pomnožene svobode (Dostojevski) – smo soočeni z dejstvom,
da je neka privlačna utopija vse preveč zastala samo v politiki. Tako
se politizacija sveta danes med intelektualci umika v ozadje, v
ospredje pa zelo očitno stopa etizacija z vizijo »onkraj« komunizma
(socializma) in kapitalizma (liberalizma), z vizijo globalizacije
etosa. Ustvarjati nove temelje za boljšo medsebojno komunikacijo
54 Anthony Giddens: Tretja pot, Orbis, Ljubljana 2000, str. 11.
55 Prav tam, str. 51.
56 Prav tam.
57 Prav tam, str. 73.
88
