Page 18 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 18
RAZPRAVE, [TUDIJE
reform e v tridesetih in štiridesetih letih izrekal le še izredno negativ-
ne sodbe. V Veroni se celo Giberti ni mogel ločiti od katoliške tradi-
cije: njegovo delo je bilo zgolj »pranje stranišča«.16
Hkrati je proces počasi napredoval, in sicer dokaj v prid obtožen-
ca, ki se kljub temu ni osebno pojavil pred beneško inkvizicijo. Ver-
gerij je še vedno iskal rešitev spora zunaj sodišča, v upanju na posre-
dovanje kardinalov, ki so mu bili naklonjeni. Obenem pa je število
njegovih nasprotnikov naraščalo. Poleg Antonija Elije, ki je pridobil
zaupanje mladega in mogočnega kardinala Alessandra Farneseja, so
se med Vergerijeve nasprotnike pridružili še fanatični škof Dionisio
Zanettini, imenovan Grechetto, in someščan Girolamo Muzio. Poleg
tega je leta 1547 prišlo do velikih sprememb v splošni politični situ-
aciji. V Nemčiji je Karel V. dosegel zmago nad luteransko ligo iz
Schmalkaldna, v Benetkah pa je dož Francesco Donà ukazal, da je
treba z bolj trdo roko postopati proti verskemu nasprotovanju. Pole-
ti leta 1548 so trije Savi sopra l’Eresia spodbudili nuncija Della Casa,
da bolj odločno nadaljuje s procesom proti škofu. Razmere so se zanj
poslabšale v nekaj mesecih. Avgusta je v Pulju preminil njegov brat
Janez Krstnik in kurija je na njegovo mesto, s privolitvijo beneških
oblasti, imenovala prav Elijo. Oktobra je bil koprski kanonik Anni-
bale Grisonio imen ovan za izrednega komisarja inkvizicije za celotno
Istro, in sicer s širokimi pooblastili, in decembra se je začela obsežna
serija zaslišanj v regiji.17 Vergerij se je proti koncu leta preselil iz Man-
tove v Padovo in v medn arodnem okolju univerze je postal mnogo
manj previden, tako da je tudi krajevni inkvizitor odprl preiskavo
proti njemu. Iz Rima je bil 11. decembra poslan ukaz, da se mora v
roku tridesetih dni zglasiti v mestu, sicer bo kaznovan s priporom.
12. januarja 1549 je Della Casa izdal zaporni nalog, ki ga je takoj
ratificiral Consiglio dei Dieci. Vergerij je živel še nekaj mesecev v begun-
stvu, in sicer v upanju, da bo kdo posredoval v njegov prid; 1. maja je
prestopil mejo z Valtellino in poiskal zavetje v Graubündnu.
(1549–1555), v: Rozzo (ur.), Pier Paolo Vergerio il Giovane, un polemista attraverso
l’Europa del Cinquecento, nav. delo, str. 107–141.
16 Vergerio, Iudicio sopra le lettere di tredici huomini illustri, nav. delo, c.[A6]v: »Lavar un
cacatoio«.
17 Silvano Cavazza, Grisonio (Grisoni), Annibale, v: Dizionario Biografico degli Italiani,
59, Roma, Enciclopedia Italiana, 2002, str. 711–715.
16
reform e v tridesetih in štiridesetih letih izrekal le še izredno negativ-
ne sodbe. V Veroni se celo Giberti ni mogel ločiti od katoliške tradi-
cije: njegovo delo je bilo zgolj »pranje stranišča«.16
Hkrati je proces počasi napredoval, in sicer dokaj v prid obtožen-
ca, ki se kljub temu ni osebno pojavil pred beneško inkvizicijo. Ver-
gerij je še vedno iskal rešitev spora zunaj sodišča, v upanju na posre-
dovanje kardinalov, ki so mu bili naklonjeni. Obenem pa je število
njegovih nasprotnikov naraščalo. Poleg Antonija Elije, ki je pridobil
zaupanje mladega in mogočnega kardinala Alessandra Farneseja, so
se med Vergerijeve nasprotnike pridružili še fanatični škof Dionisio
Zanettini, imenovan Grechetto, in someščan Girolamo Muzio. Poleg
tega je leta 1547 prišlo do velikih sprememb v splošni politični situ-
aciji. V Nemčiji je Karel V. dosegel zmago nad luteransko ligo iz
Schmalkaldna, v Benetkah pa je dož Francesco Donà ukazal, da je
treba z bolj trdo roko postopati proti verskemu nasprotovanju. Pole-
ti leta 1548 so trije Savi sopra l’Eresia spodbudili nuncija Della Casa,
da bolj odločno nadaljuje s procesom proti škofu. Razmere so se zanj
poslabšale v nekaj mesecih. Avgusta je v Pulju preminil njegov brat
Janez Krstnik in kurija je na njegovo mesto, s privolitvijo beneških
oblasti, imenovala prav Elijo. Oktobra je bil koprski kanonik Anni-
bale Grisonio imen ovan za izrednega komisarja inkvizicije za celotno
Istro, in sicer s širokimi pooblastili, in decembra se je začela obsežna
serija zaslišanj v regiji.17 Vergerij se je proti koncu leta preselil iz Man-
tove v Padovo in v medn arodnem okolju univerze je postal mnogo
manj previden, tako da je tudi krajevni inkvizitor odprl preiskavo
proti njemu. Iz Rima je bil 11. decembra poslan ukaz, da se mora v
roku tridesetih dni zglasiti v mestu, sicer bo kaznovan s priporom.
12. januarja 1549 je Della Casa izdal zaporni nalog, ki ga je takoj
ratificiral Consiglio dei Dieci. Vergerij je živel še nekaj mesecev v begun-
stvu, in sicer v upanju, da bo kdo posredoval v njegov prid; 1. maja je
prestopil mejo z Valtellino in poiskal zavetje v Graubündnu.
(1549–1555), v: Rozzo (ur.), Pier Paolo Vergerio il Giovane, un polemista attraverso
l’Europa del Cinquecento, nav. delo, str. 107–141.
16 Vergerio, Iudicio sopra le lettere di tredici huomini illustri, nav. delo, c.[A6]v: »Lavar un
cacatoio«.
17 Silvano Cavazza, Grisonio (Grisoni), Annibale, v: Dizionario Biografico degli Italiani,
59, Roma, Enciclopedia Italiana, 2002, str. 711–715.
16
