Page 22 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 22
RAZPRAVE, [TUDIJE
na njegov račun so se razširile še na področje teologije. Septembra je v
Zürichu Agostino Mainardi pisal, da Vergerij že uči o luteranski dok-
trini dejanske prisotnosti Kristusovega telesa in krvi v evharistiji.28
Morda je strogi pastor pretiraval, a na začetku leta 1553 se je Koprčan
odpravil v Tübingen, kamor ga je povabil Krištof Württemberški; tu
je Vergerij sodeloval pri propagandni dejavnosti, ki jo je vojvoda na-
meraval izvajati v prid luteranstva v katoliških deželah. S političn ega
vid ika se je Württemberg približal Franciji in je bil nasproten Habs
buržanom, na verskem področju pa je bil zelo dejaven po zaslugi del
svetovalca Johannesa Brenza (1499‒1570), velikega klerika in zago
vorn ika luteranske ortodoksnosti, ki gotovo ni bil naklonjen švicars ki
Cerkvi.29
Vergerij se je preselil na Württemberško jeseni 1553 in tam ostal
do smrti. V tem obdobju je nadaljeval silovito knjižno dejavnost v
italijanskem in latinskem jeziku, in sicer pri tiskarni, ki jo je v Tü
bingenu ustanovil Ulrich Morhart. Mnogi njegovi spisi so izšli tudi
v nemški izdaji. V italijanščino je prevedel nekatera Brenzova dela,
med drugim temeljno delo Confessio Vitembergica iz leta 1552, vendar
pa z njim ni imel veliko stikov, čeprav ga je teolog opazoval od daleč
in z določeno mero nezaupanja.30 Pri istem tiskarju v Tübingenu je
leta 1550 Primož Trubar objavil prvi dve knjigi, napisani v slovenskem
jeziku.31 Tudi Vergerij se je začel kmalu zanimati za možnost objav
ljanja knjig v slovenskem jeziku, morda potem, ko je spoznal Stjepa-
28 Agostino Mainardi Heinrichu Bullingerju, Chiavenna, 3. september 1553, v: Schiess
(ur.), Bullingers Korrespondenz, nav. delo, I., št. 223, str. 318–319.
29 Martin Brecht, Hermann Ehmer, Südwestdeutsche Reformationsgeschichte, Stuttgart,
Calwer, 1984, zlasti str. 316–343, 407–431; Matthias Langensteiner, Für Land und
Luthertum. Die Politik Herzog Christophs von Württemberg (1550–1568), Köln, Weimar
Wien, Böhlau, 2008.
30 Silvano Cavazza, Catechismi e propaganda religiosa: il modello di Johannes Brenz, v:
»Bollettino della Società di Studi Valdesi«, 121 (2004), str. 217–242; Isti, Bonomo,
Vergerio, Trubar: propaganda protestante per terre di frontiera, nav. delo, str. 131–133.
31 Mirko Rupel, Primož Trubar: življenje in delo, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1962;
tudi v nemškem prevodu skupaj z dopolnitvami, Primus Truber. Leben und Werk
des slowenischen Reformators, hg. von Balduin Saria, München Südosteuropa-Ver-
lagsgesellschaftI, 1965. Cfr. sedaj Sönke Lorenz, Anton Schindling, Wilfried Setzler
(ur.), Primus Truber. Der slowenische Reformator und Württemberg, Stuttgart, W. Ko-
hlhammer Verlag, 2011.
20
na njegov račun so se razširile še na področje teologije. Septembra je v
Zürichu Agostino Mainardi pisal, da Vergerij že uči o luteranski dok-
trini dejanske prisotnosti Kristusovega telesa in krvi v evharistiji.28
Morda je strogi pastor pretiraval, a na začetku leta 1553 se je Koprčan
odpravil v Tübingen, kamor ga je povabil Krištof Württemberški; tu
je Vergerij sodeloval pri propagandni dejavnosti, ki jo je vojvoda na-
meraval izvajati v prid luteranstva v katoliških deželah. S političn ega
vid ika se je Württemberg približal Franciji in je bil nasproten Habs
buržanom, na verskem področju pa je bil zelo dejaven po zaslugi del
svetovalca Johannesa Brenza (1499‒1570), velikega klerika in zago
vorn ika luteranske ortodoksnosti, ki gotovo ni bil naklonjen švicars ki
Cerkvi.29
Vergerij se je preselil na Württemberško jeseni 1553 in tam ostal
do smrti. V tem obdobju je nadaljeval silovito knjižno dejavnost v
italijanskem in latinskem jeziku, in sicer pri tiskarni, ki jo je v Tü
bingenu ustanovil Ulrich Morhart. Mnogi njegovi spisi so izšli tudi
v nemški izdaji. V italijanščino je prevedel nekatera Brenzova dela,
med drugim temeljno delo Confessio Vitembergica iz leta 1552, vendar
pa z njim ni imel veliko stikov, čeprav ga je teolog opazoval od daleč
in z določeno mero nezaupanja.30 Pri istem tiskarju v Tübingenu je
leta 1550 Primož Trubar objavil prvi dve knjigi, napisani v slovenskem
jeziku.31 Tudi Vergerij se je začel kmalu zanimati za možnost objav
ljanja knjig v slovenskem jeziku, morda potem, ko je spoznal Stjepa-
28 Agostino Mainardi Heinrichu Bullingerju, Chiavenna, 3. september 1553, v: Schiess
(ur.), Bullingers Korrespondenz, nav. delo, I., št. 223, str. 318–319.
29 Martin Brecht, Hermann Ehmer, Südwestdeutsche Reformationsgeschichte, Stuttgart,
Calwer, 1984, zlasti str. 316–343, 407–431; Matthias Langensteiner, Für Land und
Luthertum. Die Politik Herzog Christophs von Württemberg (1550–1568), Köln, Weimar
Wien, Böhlau, 2008.
30 Silvano Cavazza, Catechismi e propaganda religiosa: il modello di Johannes Brenz, v:
»Bollettino della Società di Studi Valdesi«, 121 (2004), str. 217–242; Isti, Bonomo,
Vergerio, Trubar: propaganda protestante per terre di frontiera, nav. delo, str. 131–133.
31 Mirko Rupel, Primož Trubar: življenje in delo, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1962;
tudi v nemškem prevodu skupaj z dopolnitvami, Primus Truber. Leben und Werk
des slowenischen Reformators, hg. von Balduin Saria, München Südosteuropa-Ver-
lagsgesellschaftI, 1965. Cfr. sedaj Sönke Lorenz, Anton Schindling, Wilfried Setzler
(ur.), Primus Truber. Der slowenische Reformator und Württemberg, Stuttgart, W. Ko-
hlhammer Verlag, 2011.
20
