Page 23 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 23
SILVANO CAVAZZA
na Konzula Istranina. 19. februarja 1551 je namreč iz kraja Vicoso-
prano v Graubündnu pisal Rudolfu Gwalteru v Zürich: »Z menoj je
nekdo, ki pozna slovanski jezik. Dal bi natisniti tudi Evangelij v tem
jeziku, če bi imel za to na razpolago denar. Zaupam v Gospoda, saj
bi to bila zelo pomembna pobuda za našo stvar.«32
Vergerij je prvič osebno srečal Trubarja v Ulmu med 24. in 27. ja-
nuarjem 1555. Ob navzočnosti nekaj nemških teologov sta raz
pravljala o zamisli, da bi prevedli evangelije v slovanske jezike. Prvi
rezultat omenjenega srečanja je bila objava slovenskega prevoda
Matejevega evangelija Ta evangeli svetiga Matevža, ki je izšel istega leta
pri Morhartu in ga je pripravil Trubar. Slovenski uvod Lubesniui
Bratie je označen s kratico V. T., torej Vergerij in Trubar. Poleg tega
je leta 1555 Trubar v slovenski jezik prevedel kratko Vergerijevo Ora-
tione de’ perseguitati, ki je bila objavljena skupaj z italijanskim izvirni-
kom.33 Nato pa je bilo njuno sodelovanje prekinjeno. Vergerij je želel,
da se nadaljuje zlasti prevajanje v hrvaški jezik, in je iskal sredstva za
ta namen. Trubar ni cenil omenjene konkurence in je nazadnje izgu-
bil potrpljenje. 2. januarja 1560 je pisal Maksimilijanu Habsburške-
mu, bodočemu cesarju Maksimilijanu II., ki se je zanimal za slovanske
prevode: »S prevodom biblije v hrvaški jezik, ki ga naznanja Vergerij
zdaj že četrto leto, ne bo nič, kajti doslej ni za biblijo ali sploh za kako
knjigo niti besedice prevel v hrvaški jezik; vzrok je, da ne zna ne slo-
vensko ne hrvaško prav govoriti, še manj prevajati.«34
32 Peter Pavel Vergerij Rudolfu Gwaltherju, Vicosoprano, 19. februar 1551, v: Emidio
Campi, Ein italienischer Briefwechsel. Pier Paolo Vergerio an Rudolf Gwalther, v:
Hans Ulrich Bächtold (ur.), Von Cyprian zur Walzenprägung. Streiflichter auf
Zürcher Geist und Kultur der Bullingerzeit. Prof. Dr. Rudolf Schnyder zum 70.
Geburtstag, Zug, Achius Verlag, 2001, str. 41–70, 60–61: »Ho meco un della lingua
schiava, et anche in questa farei imprimer l’evangelio, ma con le mie forze non
potrei portar la spesa; faccia il Signore, la causa è sua.«
33 Rupel, Primož Trubar, nav. delo, str. 89–92; Primus Truber, nav. delo, str. 103–105.
Kratek Vergerijev tekst je bil že objavljen v kraju Poschiavo leta 1549, in sicer
skupaj z malim katekizmom: cfr. Cavazza, Bonomo, Vergerio, Trubar: propaganda
protestante per terre di frontiera, nav. delo, str. 137–139, z objavo italijanskega bese-
dila, str. 200–202.
34 Primož Trubar Maksimilijanu Habsburškemu, Kempten, 2. januar 1560, v: The-
odor Elze (ur.), Primus Trubers Briefe, Tübingen, Litterarischer Verein, 1897, št. 6,
str. 41–43: »Mit dem dolmetschen der bibel in die crobatische sprach, welches der
21
na Konzula Istranina. 19. februarja 1551 je namreč iz kraja Vicoso-
prano v Graubündnu pisal Rudolfu Gwalteru v Zürich: »Z menoj je
nekdo, ki pozna slovanski jezik. Dal bi natisniti tudi Evangelij v tem
jeziku, če bi imel za to na razpolago denar. Zaupam v Gospoda, saj
bi to bila zelo pomembna pobuda za našo stvar.«32
Vergerij je prvič osebno srečal Trubarja v Ulmu med 24. in 27. ja-
nuarjem 1555. Ob navzočnosti nekaj nemških teologov sta raz
pravljala o zamisli, da bi prevedli evangelije v slovanske jezike. Prvi
rezultat omenjenega srečanja je bila objava slovenskega prevoda
Matejevega evangelija Ta evangeli svetiga Matevža, ki je izšel istega leta
pri Morhartu in ga je pripravil Trubar. Slovenski uvod Lubesniui
Bratie je označen s kratico V. T., torej Vergerij in Trubar. Poleg tega
je leta 1555 Trubar v slovenski jezik prevedel kratko Vergerijevo Ora-
tione de’ perseguitati, ki je bila objavljena skupaj z italijanskim izvirni-
kom.33 Nato pa je bilo njuno sodelovanje prekinjeno. Vergerij je želel,
da se nadaljuje zlasti prevajanje v hrvaški jezik, in je iskal sredstva za
ta namen. Trubar ni cenil omenjene konkurence in je nazadnje izgu-
bil potrpljenje. 2. januarja 1560 je pisal Maksimilijanu Habsburške-
mu, bodočemu cesarju Maksimilijanu II., ki se je zanimal za slovanske
prevode: »S prevodom biblije v hrvaški jezik, ki ga naznanja Vergerij
zdaj že četrto leto, ne bo nič, kajti doslej ni za biblijo ali sploh za kako
knjigo niti besedice prevel v hrvaški jezik; vzrok je, da ne zna ne slo-
vensko ne hrvaško prav govoriti, še manj prevajati.«34
32 Peter Pavel Vergerij Rudolfu Gwaltherju, Vicosoprano, 19. februar 1551, v: Emidio
Campi, Ein italienischer Briefwechsel. Pier Paolo Vergerio an Rudolf Gwalther, v:
Hans Ulrich Bächtold (ur.), Von Cyprian zur Walzenprägung. Streiflichter auf
Zürcher Geist und Kultur der Bullingerzeit. Prof. Dr. Rudolf Schnyder zum 70.
Geburtstag, Zug, Achius Verlag, 2001, str. 41–70, 60–61: »Ho meco un della lingua
schiava, et anche in questa farei imprimer l’evangelio, ma con le mie forze non
potrei portar la spesa; faccia il Signore, la causa è sua.«
33 Rupel, Primož Trubar, nav. delo, str. 89–92; Primus Truber, nav. delo, str. 103–105.
Kratek Vergerijev tekst je bil že objavljen v kraju Poschiavo leta 1549, in sicer
skupaj z malim katekizmom: cfr. Cavazza, Bonomo, Vergerio, Trubar: propaganda
protestante per terre di frontiera, nav. delo, str. 137–139, z objavo italijanskega bese-
dila, str. 200–202.
34 Primož Trubar Maksimilijanu Habsburškemu, Kempten, 2. januar 1560, v: The-
odor Elze (ur.), Primus Trubers Briefe, Tübingen, Litterarischer Verein, 1897, št. 6,
str. 41–43: »Mit dem dolmetschen der bibel in die crobatische sprach, welches der
21
