Page 180 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 180
[TUDIJSKI VE^ERI
sklicevali koncile in določali, kaj naj bo sprejeto kot verska resnica in
kaj naj bo ovrženo. Kljub investiturnemu boju med papeži in cesarji
v srednjem veku, kjer si je rimska cerkev sicer pribojevala nekaj avto-
nomije pred cesarsko oblastjo, pa je bila moč cesarjev še vedno tako
močna, da je bila razsodba o pravilnosti reformacije ali protireforma-
cije v rokah cesarja in ne toliko papeža, kaj šele reformacijskih teolo-
gov, ki so se sklicevali na Božjo besedo. Spomniti se je treba samo
jožefinskih cerkvenih reform zoper papežev pristanek, ki so posegale
v red rimske cerkve na avstrijskih tleh, torej tudi pri Slovencih, globlje
kakor pa vse šikane komunizma! Kako naj podanik veruje, ni smela
odločati njegova vest, ampak vladar. Tako so se Slovenci, ko so v veli-
kem številu že sprejeli resnico evangelija, znova vrnili v rimske zmote,
ker je tako odločil avstrijski vladar. Če so Slovenci v letu 1918 de fac-
to, ne tudi de iure, izstopili iz habsburškega območja oblasti na svetni,
državnopravni ravni, pa še do danes niso izstopili iz habsburške ver-
ske oblasti. Današnji Slovenec še vedno sledi veri, ki mu jo je predpi-
sal vladar iz habsburške hiše, ne pa veri, ki mu jo daje v svobodno
sprejetje Kristusov evangelij. To je priznal tudi klasik slovenske proze
Ivan Cankar: »Če bi bil Rus, bi bil pravoslaven, če bi bil Prus, bi bil
protestant; ker sem Slovenec, sem katoličan.« (Dom in svet 39, 1926,
št. 5, 181.) Cankar ni neposredno podrobneje razložil, zakaj je kot
Slovenec avtomatično tudi katoličan, iz celotnega konteksta njegove
obravnave slovenskega narodnega vprašanja in odnosa do Avstrije pa
je jasno, da je ta avtomatizem sad spojitve oltarja in trona, sad ceza-
ropapizma, sad utišanja in oviranja avtoritete človekove lastne vesti
in vzpostavitev skoraj totalitarne avtoritete državne oblasti. Cankar
bi se bolj pravilno izrazil, če bi napisal: Ker sem avstrijski, torej habs-
burški podanik, sem katoličan. Ne slovenstvo, ampak habsburška
hiša je bila in je še danes duhovna oblast nad večino slovenskih roja-
kov. Čeprav je habsburška hiša, hiša nekdanjih roparskih vitezov iz
Švice, zaradi svoje zločinske vojne avanture v letu 1918 izgubila oblast
nad državo in ustvarila podlago za Hitlerjev vzpon z vsem, kar je temu
vzponu sledilo, pa do danes ni izgubila oblasti nad dušami tistih
narodov, ki svoje osvoboditve in samostojnosti niso znali in hoteli
domisliti do konca, na najpomembnejšem področju svojega življenja,
namreč v stvareh vesti in vere, pa so večinsko še vedno podaniki iste
178
sklicevali koncile in določali, kaj naj bo sprejeto kot verska resnica in
kaj naj bo ovrženo. Kljub investiturnemu boju med papeži in cesarji
v srednjem veku, kjer si je rimska cerkev sicer pribojevala nekaj avto-
nomije pred cesarsko oblastjo, pa je bila moč cesarjev še vedno tako
močna, da je bila razsodba o pravilnosti reformacije ali protireforma-
cije v rokah cesarja in ne toliko papeža, kaj šele reformacijskih teolo-
gov, ki so se sklicevali na Božjo besedo. Spomniti se je treba samo
jožefinskih cerkvenih reform zoper papežev pristanek, ki so posegale
v red rimske cerkve na avstrijskih tleh, torej tudi pri Slovencih, globlje
kakor pa vse šikane komunizma! Kako naj podanik veruje, ni smela
odločati njegova vest, ampak vladar. Tako so se Slovenci, ko so v veli-
kem številu že sprejeli resnico evangelija, znova vrnili v rimske zmote,
ker je tako odločil avstrijski vladar. Če so Slovenci v letu 1918 de fac-
to, ne tudi de iure, izstopili iz habsburškega območja oblasti na svetni,
državnopravni ravni, pa še do danes niso izstopili iz habsburške ver-
ske oblasti. Današnji Slovenec še vedno sledi veri, ki mu jo je predpi-
sal vladar iz habsburške hiše, ne pa veri, ki mu jo daje v svobodno
sprejetje Kristusov evangelij. To je priznal tudi klasik slovenske proze
Ivan Cankar: »Če bi bil Rus, bi bil pravoslaven, če bi bil Prus, bi bil
protestant; ker sem Slovenec, sem katoličan.« (Dom in svet 39, 1926,
št. 5, 181.) Cankar ni neposredno podrobneje razložil, zakaj je kot
Slovenec avtomatično tudi katoličan, iz celotnega konteksta njegove
obravnave slovenskega narodnega vprašanja in odnosa do Avstrije pa
je jasno, da je ta avtomatizem sad spojitve oltarja in trona, sad ceza-
ropapizma, sad utišanja in oviranja avtoritete človekove lastne vesti
in vzpostavitev skoraj totalitarne avtoritete državne oblasti. Cankar
bi se bolj pravilno izrazil, če bi napisal: Ker sem avstrijski, torej habs-
burški podanik, sem katoličan. Ne slovenstvo, ampak habsburška
hiša je bila in je še danes duhovna oblast nad večino slovenskih roja-
kov. Čeprav je habsburška hiša, hiša nekdanjih roparskih vitezov iz
Švice, zaradi svoje zločinske vojne avanture v letu 1918 izgubila oblast
nad državo in ustvarila podlago za Hitlerjev vzpon z vsem, kar je temu
vzponu sledilo, pa do danes ni izgubila oblasti nad dušami tistih
narodov, ki svoje osvoboditve in samostojnosti niso znali in hoteli
domisliti do konca, na najpomembnejšem področju svojega življenja,
namreč v stvareh vesti in vere, pa so večinsko še vedno podaniki iste
178
