Page 188 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 188
[TUDIJSKI VE^ERI
in komunistično družbeno utopijo, med vsemi temi poskusi pa se je
cerkev Rima daleč najmočneje in najbolj trajno povezala prav s faši-
stično ideologijo.
Kdor ni slep za dogajanje v Evropi in svetu, lahko zazna zaskrblju-
joče prebujanje fašističnih idej in vedenjskih in akcijskih vzorcev, ne
le na Madžarskem, kjer imamo skoraj že obnovitev predvojnega ma-
džarskega fašizma, ampak tudi v sicer (še) demokratičnih državah
Evrope. V nekem smislu se zdi, da smo spet v tridesetih letih 20. sto-
letja, ko vse govori zoper parlamentarno demokracijo in se krepijo
klici po »močni roki«, kar je eno bistvenih gesel fašizma. Tudi Slove-
nija pred takimi klici ni imuna, pa naj imajo obliko titoistične nostal-
gije al pa modernejšega avtoritarnega tipa, pri čemer ni nujno najbolj
nevarno tisto ime, ki ga dejanski tatovi kričijo v javnost, ko vpijejo:
»Držite tatu!«
Kakor je za politično naivnega človeka gotovo simpatično, da novi
rimski škof oznanja »revno cerkev za revne« in da odlaga insignije in
geste prejšnje imperialne imenitnosti in se kaže v simpatični ljudski
podobi in drži, pa ne smemo spregledati, da je ta sprememba prese-
netljivo sinhronizirana z naraščajočim populizmom v vsej Evropi, ki
je le eno od značilnih znamenj vračajočega se duha fašizma. Ne sme-
mo pozabiti, kako so se vsi totalitaristični diktatorji 20. stoletja, z
izjemo Josipa Broza, kar mu je mogoče šteti v dobro, kazali v svoji
psevdoproletarski opravi in življenjskem slogu. Šele po njihovi smrti
smo kaj več izvedeli o njihovih švicarskih bančnih računih, o njihovih
haremih, zbirkah najdražjih avtomobilov iz »gnilega zahoda« in pol-
nih kleteh najdražjih pijač iz iste dekadentne Evrope. To ne pomeni,
da novemu škofu v Rimu pripisujem osebno nepoštenost ali igranje
socialnosti, vsekakor pa nas biblijske prerokbe, katerih izpolnitve
lahko zgodovinsko preverjamo, opozarjajo, da s približevanjem dru-
gega Kristusovega prihoda prihaja tudi Antikrist, torej zadnji in
največji totalitarni vladar svetovne države, ki se pred našimi očmi
očitno sestavlja, z njim pa tudi lažni prerok (Raz 13,11-19,20), ki bo
njegov veliki duhovnik lažne Satanove cerkve. Glede na to, da je »Ve-
liki Babilon«, ki je leglo vseh pregreh, v Razodetju nezamenljivo
opisan tako, da v njem prepoznamo Rim, ne bi bilo izključeno, da bo
to nesrečno vlogo v zadnjem dejanju človeške zgodovine odigral prav
186
in komunistično družbeno utopijo, med vsemi temi poskusi pa se je
cerkev Rima daleč najmočneje in najbolj trajno povezala prav s faši-
stično ideologijo.
Kdor ni slep za dogajanje v Evropi in svetu, lahko zazna zaskrblju-
joče prebujanje fašističnih idej in vedenjskih in akcijskih vzorcev, ne
le na Madžarskem, kjer imamo skoraj že obnovitev predvojnega ma-
džarskega fašizma, ampak tudi v sicer (še) demokratičnih državah
Evrope. V nekem smislu se zdi, da smo spet v tridesetih letih 20. sto-
letja, ko vse govori zoper parlamentarno demokracijo in se krepijo
klici po »močni roki«, kar je eno bistvenih gesel fašizma. Tudi Slove-
nija pred takimi klici ni imuna, pa naj imajo obliko titoistične nostal-
gije al pa modernejšega avtoritarnega tipa, pri čemer ni nujno najbolj
nevarno tisto ime, ki ga dejanski tatovi kričijo v javnost, ko vpijejo:
»Držite tatu!«
Kakor je za politično naivnega človeka gotovo simpatično, da novi
rimski škof oznanja »revno cerkev za revne« in da odlaga insignije in
geste prejšnje imperialne imenitnosti in se kaže v simpatični ljudski
podobi in drži, pa ne smemo spregledati, da je ta sprememba prese-
netljivo sinhronizirana z naraščajočim populizmom v vsej Evropi, ki
je le eno od značilnih znamenj vračajočega se duha fašizma. Ne sme-
mo pozabiti, kako so se vsi totalitaristični diktatorji 20. stoletja, z
izjemo Josipa Broza, kar mu je mogoče šteti v dobro, kazali v svoji
psevdoproletarski opravi in življenjskem slogu. Šele po njihovi smrti
smo kaj več izvedeli o njihovih švicarskih bančnih računih, o njihovih
haremih, zbirkah najdražjih avtomobilov iz »gnilega zahoda« in pol-
nih kleteh najdražjih pijač iz iste dekadentne Evrope. To ne pomeni,
da novemu škofu v Rimu pripisujem osebno nepoštenost ali igranje
socialnosti, vsekakor pa nas biblijske prerokbe, katerih izpolnitve
lahko zgodovinsko preverjamo, opozarjajo, da s približevanjem dru-
gega Kristusovega prihoda prihaja tudi Antikrist, torej zadnji in
največji totalitarni vladar svetovne države, ki se pred našimi očmi
očitno sestavlja, z njim pa tudi lažni prerok (Raz 13,11-19,20), ki bo
njegov veliki duhovnik lažne Satanove cerkve. Glede na to, da je »Ve-
liki Babilon«, ki je leglo vseh pregreh, v Razodetju nezamenljivo
opisan tako, da v njem prepoznamo Rim, ne bi bilo izključeno, da bo
to nesrečno vlogo v zadnjem dejanju človeške zgodovine odigral prav
186
