Page 189 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 189
VINKO O[LAK
rimski škof, pri čemer seveda ne moremo vedeti, kateri po vrsti naj bi
to bil, vsekakor pa zadnji. In tudi to lahko vemo, da bo socialna reto-
rika, ki jo sicer poznamo v vseh barvnih odtenkih levice, izrazito
močno pa prav pri fašizmu, del tistega zadnjega zapeljevanja, ki bo v
smislu demonskega sveta bolj uspešno kakor vsa zapeljevanja v zgo-
dovini pred tem.
Naj se vrnem na začetek te teme. Katolištvo ni krščanstvo, kakor
tudi krščanstvo, čeprav kot nauk v skladu z Božjo besedo, še ni Kristus
oziroma osebno razmerje s Kristusom, ki edino odrešuje.
Zmota enačenja med krščanstvom in protestantizmom
Primerjava med protestantizmom kot zbirnim pojmom za vse
reformacijske nauke, pobude in dejanja, in krščanstvom kot naukom,
ki izhaja iz Božje besede, je veliko težja, saj je na prvi pogled skoraj ni
mogoče ugotoviti in prepoznati razlik.
Na tem mestu hočem izraziti poklon najnovejši knjigi profesorja
dr. Marka Kerševana Protestanti(sti)ka, ki jo je v letu 2012 izdala Can-
karjeva založba v Ljubljani. To je ne samo odlično razčlenjeno in
zbrano uvajanje v protestantski pogled na evangelij in s tem tudi na
življenje v hoji za Kristusom, ki ga v običajnem jeziku imenujemo
krščansko življenje, ampak je tudi iskreno in preprosto pričevanje o
lastnem iskanju temeljne resnice bivanja, ki se ob uspešnem iskanju
izteče v to, da je ta, ki je iskal, nazadnje sam najden po tistem, ki se
nam je predstavil, da je »pot, resnica in življenje« (Jn 14,6).
Na razlikovanje med protestantizmom in krščanstvom nisem
postal pozoren na osnovi teoloških ali verskih primerjav, ampak iz
pregledovanja zgodovinskih dejstev, v katera so bile vpletene tudi
cerkve, ki veljajo za protestantske. Čisto preprosto: Kako je bilo mo-
goče, da so se protestanti dali zaplesti v vojaške spopade, celo tako
hude, kakor sta to bili sedemletna in tridesetletna vojna? Kako je
mogoče, da je protestantska teologija na Angleškem teološko uteme-
ljevala zločinske in sebične motive kralja Henrika VIII. in dajala po-
tuho njegovi samopašnosti? Kako je mogoče, da so tudi protestanti
krvavo preganjali tiste, ki so bili v njihovih očeh krivoverci ali celo
187
rimski škof, pri čemer seveda ne moremo vedeti, kateri po vrsti naj bi
to bil, vsekakor pa zadnji. In tudi to lahko vemo, da bo socialna reto-
rika, ki jo sicer poznamo v vseh barvnih odtenkih levice, izrazito
močno pa prav pri fašizmu, del tistega zadnjega zapeljevanja, ki bo v
smislu demonskega sveta bolj uspešno kakor vsa zapeljevanja v zgo-
dovini pred tem.
Naj se vrnem na začetek te teme. Katolištvo ni krščanstvo, kakor
tudi krščanstvo, čeprav kot nauk v skladu z Božjo besedo, še ni Kristus
oziroma osebno razmerje s Kristusom, ki edino odrešuje.
Zmota enačenja med krščanstvom in protestantizmom
Primerjava med protestantizmom kot zbirnim pojmom za vse
reformacijske nauke, pobude in dejanja, in krščanstvom kot naukom,
ki izhaja iz Božje besede, je veliko težja, saj je na prvi pogled skoraj ni
mogoče ugotoviti in prepoznati razlik.
Na tem mestu hočem izraziti poklon najnovejši knjigi profesorja
dr. Marka Kerševana Protestanti(sti)ka, ki jo je v letu 2012 izdala Can-
karjeva založba v Ljubljani. To je ne samo odlično razčlenjeno in
zbrano uvajanje v protestantski pogled na evangelij in s tem tudi na
življenje v hoji za Kristusom, ki ga v običajnem jeziku imenujemo
krščansko življenje, ampak je tudi iskreno in preprosto pričevanje o
lastnem iskanju temeljne resnice bivanja, ki se ob uspešnem iskanju
izteče v to, da je ta, ki je iskal, nazadnje sam najden po tistem, ki se
nam je predstavil, da je »pot, resnica in življenje« (Jn 14,6).
Na razlikovanje med protestantizmom in krščanstvom nisem
postal pozoren na osnovi teoloških ali verskih primerjav, ampak iz
pregledovanja zgodovinskih dejstev, v katera so bile vpletene tudi
cerkve, ki veljajo za protestantske. Čisto preprosto: Kako je bilo mo-
goče, da so se protestanti dali zaplesti v vojaške spopade, celo tako
hude, kakor sta to bili sedemletna in tridesetletna vojna? Kako je
mogoče, da je protestantska teologija na Angleškem teološko uteme-
ljevala zločinske in sebične motive kralja Henrika VIII. in dajala po-
tuho njegovi samopašnosti? Kako je mogoče, da so tudi protestanti
krvavo preganjali tiste, ki so bili v njihovih očeh krivoverci ali celo
187
