Page 24 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 24
RAZPRAVE, [TUDIJE
Iz tega spora je Trubar izšel kot zmagovalec. Vergerij je ostal v
ozadju v odnosu do Biblijskega zavoda v Urachu (blizu Tübingena),
kjer je slovenski reformator objavil obsežno serijo luteranskih knjig
v hrvaščini oz. srbščini (v dveh pisavah, ki sta bili v rabi na Balkan-
skem polotoku), v slovenščini in tudi italijanščini, in sicer z namenom
njihovega razširjanje zlasti v južne predele habsburškega območja.35
Kljub temu je bil Koprčan v dobrih odnosih z Ivanom Ungnadom, ki
je bil najpomembnejši mecen omenjene pobude.36 Vedno je ostal v
stiku tudi s Stipanom Konzulom in Antunom Dalmato, dvema naj-
pomembnejšima Trubarjevima sodelavcema pri Biblijskem zavodu.
Omenjeno napeljuje na misel, da ni povsem opustil želje po vmešava
nju v dejavnost tiskarne v Urachu.37 Gotovo je imel pomembno vlogo
pri razpečavanju slovanskih izdaj v Gorici, Trstu in Istri, kjer je imel
še vedno gosto mrežo prijateljev in znancev. Iz Nemčije so bile knjige
prenesene v Beljak in nato preko ustaljenih trgovskih poti proti jugu.
Vergerij je osebno preizkusil omenjeni propagandni kanal spomladi
leta 1558, ko je prek Furlanije dosegel Devin, habsburško posest na-
sproti Kopru, in ob tem srečal sorodnike in širil besedila. Potovanje
je sprožilo ostro preiskavo inkvizicije, ponovno zaupane Annibalu
Grisoniju.38
Vergerius nun in das viert jar außgibt, wurdt nichts darauß, dan er hatt noch bißher
an der bibel oder an ainigen buch nicht ain wortt in der crobatischen sprach
verdolmetschet, ursach, er khan weder windisch noch crobatisch recht reden, vil
weniger dolmetschen«; Jože Rajhman, Pisma Primoža Trubaria, Ljubljana, SAZU,
1986, št. 8, str. 42–43.
35 Bogato bibliografijo povzema Hermann Ehmer, Primus Truber, Hans Ungnad von
Sonnegg und die Uracher Druckerai 1560–1564, v: Lorenz, Schindling, Setzler (ur.),
Primus Truber. Der slowenische Reformator und Württemberg, nav. delo, str. 201–216.
36 Ivanu Ungnadu je posvečen nemški prevod Retrattatione del Vergerio, [Tübingen,
Morhart], 1556: Widerruff Petri Pauli Vergerii, welcher in zeit er zu Capodistria bischof
gewesen, zweymal in das Teutschland vom der papst ist gesandt worden, 1558. Delo je
imelo vsaj pet nemških izdaj.
37 Alojz Jembrih, Stipan Konzul i »Biblijski zavod« u Urachu, Zagreb, Teološki fakultet
Matija Vlačić Ilirik, 2007, ni razjasnil odnosa med Vergerijem in tiskarsko dejav-
nostjo v Urachu. V celoti gledano prispevek ne izpolnjuje pričakovanj.
38 Silvano Cavazza, Libri luterani verso il Friuli: Vergerio, Trubar, Flacio, v: Dario Visintin,
Giuliana Ancona (ur.), Venezia e il Friuli: la fede e la repressione del dissenso. Omaggio
ad Andrea Del Col, Montereale Valcellina, Circolo culturale Menocchio, 2013, str.
31–56.
22
Iz tega spora je Trubar izšel kot zmagovalec. Vergerij je ostal v
ozadju v odnosu do Biblijskega zavoda v Urachu (blizu Tübingena),
kjer je slovenski reformator objavil obsežno serijo luteranskih knjig
v hrvaščini oz. srbščini (v dveh pisavah, ki sta bili v rabi na Balkan-
skem polotoku), v slovenščini in tudi italijanščini, in sicer z namenom
njihovega razširjanje zlasti v južne predele habsburškega območja.35
Kljub temu je bil Koprčan v dobrih odnosih z Ivanom Ungnadom, ki
je bil najpomembnejši mecen omenjene pobude.36 Vedno je ostal v
stiku tudi s Stipanom Konzulom in Antunom Dalmato, dvema naj-
pomembnejšima Trubarjevima sodelavcema pri Biblijskem zavodu.
Omenjeno napeljuje na misel, da ni povsem opustil želje po vmešava
nju v dejavnost tiskarne v Urachu.37 Gotovo je imel pomembno vlogo
pri razpečavanju slovanskih izdaj v Gorici, Trstu in Istri, kjer je imel
še vedno gosto mrežo prijateljev in znancev. Iz Nemčije so bile knjige
prenesene v Beljak in nato preko ustaljenih trgovskih poti proti jugu.
Vergerij je osebno preizkusil omenjeni propagandni kanal spomladi
leta 1558, ko je prek Furlanije dosegel Devin, habsburško posest na-
sproti Kopru, in ob tem srečal sorodnike in širil besedila. Potovanje
je sprožilo ostro preiskavo inkvizicije, ponovno zaupane Annibalu
Grisoniju.38
Vergerius nun in das viert jar außgibt, wurdt nichts darauß, dan er hatt noch bißher
an der bibel oder an ainigen buch nicht ain wortt in der crobatischen sprach
verdolmetschet, ursach, er khan weder windisch noch crobatisch recht reden, vil
weniger dolmetschen«; Jože Rajhman, Pisma Primoža Trubaria, Ljubljana, SAZU,
1986, št. 8, str. 42–43.
35 Bogato bibliografijo povzema Hermann Ehmer, Primus Truber, Hans Ungnad von
Sonnegg und die Uracher Druckerai 1560–1564, v: Lorenz, Schindling, Setzler (ur.),
Primus Truber. Der slowenische Reformator und Württemberg, nav. delo, str. 201–216.
36 Ivanu Ungnadu je posvečen nemški prevod Retrattatione del Vergerio, [Tübingen,
Morhart], 1556: Widerruff Petri Pauli Vergerii, welcher in zeit er zu Capodistria bischof
gewesen, zweymal in das Teutschland vom der papst ist gesandt worden, 1558. Delo je
imelo vsaj pet nemških izdaj.
37 Alojz Jembrih, Stipan Konzul i »Biblijski zavod« u Urachu, Zagreb, Teološki fakultet
Matija Vlačić Ilirik, 2007, ni razjasnil odnosa med Vergerijem in tiskarsko dejav-
nostjo v Urachu. V celoti gledano prispevek ne izpolnjuje pričakovanj.
38 Silvano Cavazza, Libri luterani verso il Friuli: Vergerio, Trubar, Flacio, v: Dario Visintin,
Giuliana Ancona (ur.), Venezia e il Friuli: la fede e la repressione del dissenso. Omaggio
ad Andrea Del Col, Montereale Valcellina, Circolo culturale Menocchio, 2013, str.
31–56.
22
