Page 26 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 26
RAZPRAVE, [TUDIJE
nasprotnika Svete Trojice.42 Kar zadeva italijanske izgnance, je ohranil
dobre odnose le z Giulijem da Milano in Lelijem Sozzinijem, morda
po zaslugi dejstva, da so jih povezovali stiki s Bullingerjem: gotovo je
ignoriral Sozzinijeve koncepcije, nasprotne Sveti Trojici.43
Vergerijeva verska prepričanja ostajajo težko določljiva tudi za ob
dobje drugega dela njegovega življenja, čeprav se poraja vtis, da je bil
na Württemberškem njegov pristop k luteranstvu prav tako zunanje
narave, kakor je bila njegova pripadnost züriški Cerkvi v Graubündnu.
Zaradi tega pa ni bil le »hinavec z bolj politično kot versko miselnostjo«,
kot je ne pohvalno zapisal Delio Cantimori, veliki zgodovinar italijan
skih krivovercev 16. stoletja.44 Čeprav ni nikdar eksplicitno poglobil
omenjene teme, je krščanstvo za Vergerija vedno ostalo »doktrina, ki ima
zelo malo temeljev«, kakor je zapisal leta 1549 glede Erazma; omenjeno
dokazujejo kratki spisi duhovne narave, ki jih je objavil med vso svojo
dejavnostjo in v katerih je predstavitev doktrine resnično omejena na
esencialno.45 Morda se njegove koncepcije niso veliko spremenile od za
četka štiridesetih let 16. stoletja, ko so njegovo oporno točko preds tavljali
italijanski reformirani prelati, Vittoria Colonna, Juan de Valdés in delo
Beneficio di Cristo. Zlasti omenjeno delo ga je spremljalo vse življenje in
med njegovim romanjem med raznimi Cerkvami. Verjetno je bila prav
na njegovo pobudo »sladka knjižica«, ki je ostala tuja nemškemu lute-
ranstvu, objavljena v slovanski tiskarni v Urachu leta 1563, in sicer v
hrvaškem prevodu, in dve leti nato tudi v italijanskem izvirniku.46
Vergerijeve spise v letih izgnanstva je označevalo vztrajno, nenehno
in neizprosno nasprotovanje papeštvu, njegovim institucijam in pod-
pornikom. Deloma je bila produkcija jasno namenjena Italiji, a je
doživela velik uspeh tudi pri nemških luterancih. Vergerij je zelo zgo-
daj izoblikoval orodje svoje polemike. Morda je bila najbolj gen ialna
42 Peter Pavel Vergerij vojvodi Christophu, Tübingen, 17. junij 1557, v: Kausler, Schott
(ur.), Briefwechsel, nav. delo, št. 49, str. 139–142.
43 Lelio Sozzini, Opere, kritična izdaja, Antonio Rotondò (ur.), Firenze, Olschki, 1986,
str. 265–268: med letoma 1557 in 1558 je Sozzini poskušal doseči spravo med
Trubarjem in Vergerijem.
44 Delio Cantimori, Eretici italiani del Cinquecento e altri scritti, Adriano Prosperi (ur.),
Torino, Einaudi, 1992 (prva izdaja: Firenze, Sansoni, 1939), str. 161.
45 Pier Paolo Vergerio, Catechismi e scritti spirituali, Silvano Cavazza (ur.), v: Hofer (ur.),
»La gloria del Signore«, nav. delo, str. 187–222.
46 Silvano Cavazza, Libri luterani verso il Friuli, nav. delo, str. 45–46.
24
nasprotnika Svete Trojice.42 Kar zadeva italijanske izgnance, je ohranil
dobre odnose le z Giulijem da Milano in Lelijem Sozzinijem, morda
po zaslugi dejstva, da so jih povezovali stiki s Bullingerjem: gotovo je
ignoriral Sozzinijeve koncepcije, nasprotne Sveti Trojici.43
Vergerijeva verska prepričanja ostajajo težko določljiva tudi za ob
dobje drugega dela njegovega življenja, čeprav se poraja vtis, da je bil
na Württemberškem njegov pristop k luteranstvu prav tako zunanje
narave, kakor je bila njegova pripadnost züriški Cerkvi v Graubündnu.
Zaradi tega pa ni bil le »hinavec z bolj politično kot versko miselnostjo«,
kot je ne pohvalno zapisal Delio Cantimori, veliki zgodovinar italijan
skih krivovercev 16. stoletja.44 Čeprav ni nikdar eksplicitno poglobil
omenjene teme, je krščanstvo za Vergerija vedno ostalo »doktrina, ki ima
zelo malo temeljev«, kakor je zapisal leta 1549 glede Erazma; omenjeno
dokazujejo kratki spisi duhovne narave, ki jih je objavil med vso svojo
dejavnostjo in v katerih je predstavitev doktrine resnično omejena na
esencialno.45 Morda se njegove koncepcije niso veliko spremenile od za
četka štiridesetih let 16. stoletja, ko so njegovo oporno točko preds tavljali
italijanski reformirani prelati, Vittoria Colonna, Juan de Valdés in delo
Beneficio di Cristo. Zlasti omenjeno delo ga je spremljalo vse življenje in
med njegovim romanjem med raznimi Cerkvami. Verjetno je bila prav
na njegovo pobudo »sladka knjižica«, ki je ostala tuja nemškemu lute-
ranstvu, objavljena v slovanski tiskarni v Urachu leta 1563, in sicer v
hrvaškem prevodu, in dve leti nato tudi v italijanskem izvirniku.46
Vergerijeve spise v letih izgnanstva je označevalo vztrajno, nenehno
in neizprosno nasprotovanje papeštvu, njegovim institucijam in pod-
pornikom. Deloma je bila produkcija jasno namenjena Italiji, a je
doživela velik uspeh tudi pri nemških luterancih. Vergerij je zelo zgo-
daj izoblikoval orodje svoje polemike. Morda je bila najbolj gen ialna
42 Peter Pavel Vergerij vojvodi Christophu, Tübingen, 17. junij 1557, v: Kausler, Schott
(ur.), Briefwechsel, nav. delo, št. 49, str. 139–142.
43 Lelio Sozzini, Opere, kritična izdaja, Antonio Rotondò (ur.), Firenze, Olschki, 1986,
str. 265–268: med letoma 1557 in 1558 je Sozzini poskušal doseči spravo med
Trubarjem in Vergerijem.
44 Delio Cantimori, Eretici italiani del Cinquecento e altri scritti, Adriano Prosperi (ur.),
Torino, Einaudi, 1992 (prva izdaja: Firenze, Sansoni, 1939), str. 161.
45 Pier Paolo Vergerio, Catechismi e scritti spirituali, Silvano Cavazza (ur.), v: Hofer (ur.),
»La gloria del Signore«, nav. delo, str. 187–222.
46 Silvano Cavazza, Libri luterani verso il Friuli, nav. delo, str. 45–46.
24
