Page 27 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 27
SILVANO CAVAZZA
objava katalogov prepovedanih knjig s komentarjem, ki je bila prip-
ravljena že poleti leta 1549 v kraju Poschiavo. Šlo je za prvi katalog
dolge serije tovrstnih del, ki se je nadaljevala deset let, in sicer v itali-
janskem in latinskem jeziku in je bila nenehno ažurirana in prilago-
jena novim okoliščinam.47 V letih 1551 in 1552 je Vergerij objavil
številne knjižice proti drugemu sklicu tridentinskega koncila, v kate-
rih je razkril precejšnjo zmožnost zbiranja tajnih podatkov in doku-
mentov. Pozimi 1561/62 se je ob tretjem sklicu tridentinskega konci-
la v želji, da bil ponovno blizu dogajanja, ponovno vrnil v Graubün-
den, kjer so mu tedaj že bili nenaklonjeni. Tudi ob tej priložnosti je
sestavil veliko število pamf letov, deloma osebno naslovljenih na
glavne akterje koncila, toda v Italiji ostareli škof ni dobil več nikogar,
ki bi ga poslušal. V Nemčiji pa so bili njegovi spisi sprejeti z zanima-
njem, in sicer že zgolj, če so blatili papeža in katoliške škofe.48 Leta
1563 je Vergerij razmišljal, da bi združil svoje knjižice v delu z naslo-
vom Primus tomus operum Vergerii adversus papatum; v knjigi jih je nato
zbral šest iz obdobja med letoma 1553 in 1560. Drugi zvezek ni nik-
dar izšel. Vergerijevo zdravje se je poslabšalo in poleti 1560 je bil tik
pred smrtjo. Iz omenjene izkušnje je nastala drobna knjiga, v kateri
je primerjal zadnje trenutke življenja katoličanov in luterancev, torej
na eni strani nemir duhovnikov in patrov, prižgane sveče, posvečeno
olje, litanije, na drugi pa trdna vera, da je Kristus »na lesu križa« od-
pustil vse grehe tistih, ki verujejo vanj. Nikoli bolj kot tedaj, ko je bil
v življenjski nevarnosti, Vergerij ni izjavljal, da je prepričan, da je
storil dobro, da je zapustil Italijo, zato da je »sledil križanemu Jezusu
Kristusu in ga objel«. Obenem je ponavljal svoje nasprotovanje rimski
Cerkvi, »najbolj pravemu Antikristu«, kakor naj bi bilo razvidno iz
nasilja in dvoličnosti, ki ju je izvajala vsak dan.49 Enake koncepte je
47 Isti, La censura ingannata: polemiche antiromane e usi della propaganda in Pier Paolo
Vergerio, v: Ugo Rozzo (ur.), La censura libraria nell’Europa del secolo XVI, Udine,
Forum, 1997, str. 275–295; Ugo Rozzo, Introduzione, v: Pier Paolo Vergerio, Il ca-
talogo de’ libri (1549), nav. delo, str. 9–176.
48 Hubert, Vergerios publizistische Thätigkeit, nav. delo, str. 160–222.
49 Pier Paolo Vergerio, In che modo si portino nel tempo del morire quei, che ritengono
l’obedientia della sedia Romana. E in che modo quei che luterani overo eretici si chiamano.
Con la confession della fede d’un servo di Giesu Cristo Nel 1560 nel mese di Settembre, v:
Isti, Catechismi e scritti spirituali, nav. delo, str. 214–222, zlasti str. 221–222.
25
objava katalogov prepovedanih knjig s komentarjem, ki je bila prip-
ravljena že poleti leta 1549 v kraju Poschiavo. Šlo je za prvi katalog
dolge serije tovrstnih del, ki se je nadaljevala deset let, in sicer v itali-
janskem in latinskem jeziku in je bila nenehno ažurirana in prilago-
jena novim okoliščinam.47 V letih 1551 in 1552 je Vergerij objavil
številne knjižice proti drugemu sklicu tridentinskega koncila, v kate-
rih je razkril precejšnjo zmožnost zbiranja tajnih podatkov in doku-
mentov. Pozimi 1561/62 se je ob tretjem sklicu tridentinskega konci-
la v želji, da bil ponovno blizu dogajanja, ponovno vrnil v Graubün-
den, kjer so mu tedaj že bili nenaklonjeni. Tudi ob tej priložnosti je
sestavil veliko število pamf letov, deloma osebno naslovljenih na
glavne akterje koncila, toda v Italiji ostareli škof ni dobil več nikogar,
ki bi ga poslušal. V Nemčiji pa so bili njegovi spisi sprejeti z zanima-
njem, in sicer že zgolj, če so blatili papeža in katoliške škofe.48 Leta
1563 je Vergerij razmišljal, da bi združil svoje knjižice v delu z naslo-
vom Primus tomus operum Vergerii adversus papatum; v knjigi jih je nato
zbral šest iz obdobja med letoma 1553 in 1560. Drugi zvezek ni nik-
dar izšel. Vergerijevo zdravje se je poslabšalo in poleti 1560 je bil tik
pred smrtjo. Iz omenjene izkušnje je nastala drobna knjiga, v kateri
je primerjal zadnje trenutke življenja katoličanov in luterancev, torej
na eni strani nemir duhovnikov in patrov, prižgane sveče, posvečeno
olje, litanije, na drugi pa trdna vera, da je Kristus »na lesu križa« od-
pustil vse grehe tistih, ki verujejo vanj. Nikoli bolj kot tedaj, ko je bil
v življenjski nevarnosti, Vergerij ni izjavljal, da je prepričan, da je
storil dobro, da je zapustil Italijo, zato da je »sledil križanemu Jezusu
Kristusu in ga objel«. Obenem je ponavljal svoje nasprotovanje rimski
Cerkvi, »najbolj pravemu Antikristu«, kakor naj bi bilo razvidno iz
nasilja in dvoličnosti, ki ju je izvajala vsak dan.49 Enake koncepte je
47 Isti, La censura ingannata: polemiche antiromane e usi della propaganda in Pier Paolo
Vergerio, v: Ugo Rozzo (ur.), La censura libraria nell’Europa del secolo XVI, Udine,
Forum, 1997, str. 275–295; Ugo Rozzo, Introduzione, v: Pier Paolo Vergerio, Il ca-
talogo de’ libri (1549), nav. delo, str. 9–176.
48 Hubert, Vergerios publizistische Thätigkeit, nav. delo, str. 160–222.
49 Pier Paolo Vergerio, In che modo si portino nel tempo del morire quei, che ritengono
l’obedientia della sedia Romana. E in che modo quei che luterani overo eretici si chiamano.
Con la confession della fede d’un servo di Giesu Cristo Nel 1560 nel mese di Settembre, v:
Isti, Catechismi e scritti spirituali, nav. delo, str. 214–222, zlasti str. 221–222.
25
