Page 230 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 230
[TUDIJSKI VE^ERI
skupno stališče o vprašanju Gospodove večerje ter podpisala Consen-
sus Tigerinus (Züriško soglasje); z njim sta utrdila skupno prepričanje.
Dokument sta objavila dve leti pozneje, kar je okrepilo dotedanjo
sovražnost med švicarskimi reformiranimi Cerkvami in luteranci.
Leta 1552 je hamburški duhovnik Joachim Westphal (1510–1574)
napadel Consensus in obtožil švicarske reformatorje, zaradi »potrjuje-
vanja Zwinglijevega zakramentarizma«, predvsem pa jim je očital
zavračanje luteranskega tolmačenja Kristusove navzočnosti v Gospo-
dovi večerji.31
Westphal je nadaljeval svoj napad v naslednji knjigi, leta 1553, na
katero je odgovoril Calvin leta 1555. Do takrat so se v razpravo že
vključili številni pastorji in teologi in zagovarjali svoje razumevanje
besed »to je moje telo«; čez čas se je v polemiko vključil tudi sam
Vlačić. Skupaj z drugimi magdeburškimi duhovniki je napisal Izpoved
vere o zakramentu evharistije v kateri duhovniki saške Cerkve zagovarjajo
navzočnost Telesa in Krvi našega Gospoda Jezusa Kristusa v Sveti večerji s
trdnimi argumenti iz Svetega pisma in odgovarjajo na knjigo, ki jim jo je
namenil Jean Calvin.32
Calvinu je bilo sicer že dovolj pisanja, s katerim je pobijal Westpha-
love argumente, in se je odločil, da neha, toda njegov novi kolega iz
Ženeve Theodore Beza je pisanje proti Westphalu leta 1559 nadaljeval.
Preden se je preselil v Ženevo, je bil Beza v Lausanni. V tistem času si
je prizadeval premostiti teološke razlike med evangeličanskimi (lute-
ranskimi) in švicarskimi Cerkvami. Leta 1557sta Beza in Guillaume
Farel (1489–1565) zastopala švicarske Cerkve na kolokviju v Göppin-
genu v upanju, da bosta premostila različnost religioznih prepričanj
z nemškimi brati. Beza si je prizadeval poudarjati točke, v katerih so
31 Joachim Westphal, FARRAGO CONFVSONEARVM ET INTER SE DISSIDENTIVM
OPINIOnum De Coena Domini, ex Sacramentariorum libris congesta. Per. M. Ioachimum
westphalum, Past. Hamb (Magdeburg: Christian Rödinger d.Ä., 1552; VD 16 W 2287).
Prim. Joseph N.Tylenda, ’The Calvin – Westphal Exchange. The Genesis of Calvin’s
Treatises against Westphal’, Calvin Theological Journal 9/2 (1974): 182– 209.
32 Natisnjeno v Joachim Westphal, CONFESSIO FIDEI DE EVCHARISTIAE SACRA-
MENTO, IN QVA ministri Ecclesiarum Saxoniae solidis Argumentis sacrarum Literarum
astruunt Corporis et Sanguinis Domini nostri IESV CHRISTI, praesentiam in Coena
sancta, et de libro Ioannis Caluini ipsis dedicato respondent (Magdeburg: Ambrosium
Kirchner d.Ä., 1557; VD 16 W 2274).
228
skupno stališče o vprašanju Gospodove večerje ter podpisala Consen-
sus Tigerinus (Züriško soglasje); z njim sta utrdila skupno prepričanje.
Dokument sta objavila dve leti pozneje, kar je okrepilo dotedanjo
sovražnost med švicarskimi reformiranimi Cerkvami in luteranci.
Leta 1552 je hamburški duhovnik Joachim Westphal (1510–1574)
napadel Consensus in obtožil švicarske reformatorje, zaradi »potrjuje-
vanja Zwinglijevega zakramentarizma«, predvsem pa jim je očital
zavračanje luteranskega tolmačenja Kristusove navzočnosti v Gospo-
dovi večerji.31
Westphal je nadaljeval svoj napad v naslednji knjigi, leta 1553, na
katero je odgovoril Calvin leta 1555. Do takrat so se v razpravo že
vključili številni pastorji in teologi in zagovarjali svoje razumevanje
besed »to je moje telo«; čez čas se je v polemiko vključil tudi sam
Vlačić. Skupaj z drugimi magdeburškimi duhovniki je napisal Izpoved
vere o zakramentu evharistije v kateri duhovniki saške Cerkve zagovarjajo
navzočnost Telesa in Krvi našega Gospoda Jezusa Kristusa v Sveti večerji s
trdnimi argumenti iz Svetega pisma in odgovarjajo na knjigo, ki jim jo je
namenil Jean Calvin.32
Calvinu je bilo sicer že dovolj pisanja, s katerim je pobijal Westpha-
love argumente, in se je odločil, da neha, toda njegov novi kolega iz
Ženeve Theodore Beza je pisanje proti Westphalu leta 1559 nadaljeval.
Preden se je preselil v Ženevo, je bil Beza v Lausanni. V tistem času si
je prizadeval premostiti teološke razlike med evangeličanskimi (lute-
ranskimi) in švicarskimi Cerkvami. Leta 1557sta Beza in Guillaume
Farel (1489–1565) zastopala švicarske Cerkve na kolokviju v Göppin-
genu v upanju, da bosta premostila različnost religioznih prepričanj
z nemškimi brati. Beza si je prizadeval poudarjati točke, v katerih so
31 Joachim Westphal, FARRAGO CONFVSONEARVM ET INTER SE DISSIDENTIVM
OPINIOnum De Coena Domini, ex Sacramentariorum libris congesta. Per. M. Ioachimum
westphalum, Past. Hamb (Magdeburg: Christian Rödinger d.Ä., 1552; VD 16 W 2287).
Prim. Joseph N.Tylenda, ’The Calvin – Westphal Exchange. The Genesis of Calvin’s
Treatises against Westphal’, Calvin Theological Journal 9/2 (1974): 182– 209.
32 Natisnjeno v Joachim Westphal, CONFESSIO FIDEI DE EVCHARISTIAE SACRA-
MENTO, IN QVA ministri Ecclesiarum Saxoniae solidis Argumentis sacrarum Literarum
astruunt Corporis et Sanguinis Domini nostri IESV CHRISTI, praesentiam in Coena
sancta, et de libro Ioannis Caluini ipsis dedicato respondent (Magdeburg: Ambrosium
Kirchner d.Ä., 1557; VD 16 W 2274).
228
