Page 231 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 231
LUKA ILI]
soglašali, in se izogibati spornim in diskutabilnim pojmom, kakršna
sta substantia in exhibere. Za vojvodo Krištofa Würtemberškega (1515–
1568) sta na koncu napisala celo veroizpoved, ki je zadovoljila lute-
rance in privedla do začasnega miru. Vendar pa je po preselitvi v Že-
nevo postal Beza sovražno razpoložen do nemških luterancev. Ta
sprememba je zelo zanimiva glede na to, da se je Vlačić spustil v pisno
polemiko z njim po Calvinovi smrti, ko je Beza postal voditelj žene-
vske Cerkve. Vlačić je namreč leta 1556 objavil knjigo s 30 razlagami
Kristusove navzočnosti v evharistiji oziroma pri podeljevanju njego-
vega telesa in krvi.33 Ko je knjiga izšla, je Bullinger takoj pisal Bezi,
da je treba nanjo odgovoriti.34 Beza je to storil že istega leta s knjigo
O povezanosti telesa in krvi Kristusove s svetimi simboli proti lažnim doka-
zovanjem Matije Vlačića Ilirika.35 V naslednjih letih sta Vlačić in Beza
nadaljevala vedno ostrejšo polemiko; očitno je, da so bili njuni pogle-
di nespravljivo različni.
Vlačić je prav tako sodeloval pri prizadevanju, da bi zajezili širjenje
reformirane (ne luteranske ) vere na Pfalškem, kjer je leta 1559 njen
podpornik Friderik III. (1515–1576) postal volilni knez. Ko je izbruh-
nil prepir med zagrizenim gnesioluteranom Tilemannom Heshusiu-
som (1527–1588) in glavnim superintendentom in privržencem re-
formirane struje pridigarjem Wilhelmom Klebitzem (1533–1568), je
Friderik oba razrešil služb. Leta 1562 je poveril pisanje veroizpovedi
dvema novoimenovanima profesorjima, Casparju Olevianusu (1536–
1587) in Zachariasu Ursinusu (1534–1583); ta je kasneje postala
znana kot Heidelberški katekizem. Takoj ko je bil Heidelberški katekizem
leta 1563 sprejet in objavljen, je Vlačić napisal Zavrnitev malega nem-
33 DEMONSTRATIONES EVIDENTISSIMAE XXX. PRAESEntiae, distributionisque cor-
poris ac sanguinis Christi in sacra Coena, hactenus multis minus cognitae (Ursel: Nicolaus
Henricus d.Ä, 1565; VD 16 1340).
34 Glej Bullingerjevo pismo Bezi, z datumom 31. maj 1565 v Henry Meylan, Alain
Dufour in Alexandre de Henseler (ur.), Correspondance de Théodore de Bèze 1565
[Travaux d’Humanisme et Renaissance 63], (Genève: Libraire Droz, 1970), zv. 6:
95; prav tako pismo z datumom 20. junija 1656, 404.
35 Theodore Beza, De sacramentali corporis et sanguinis Christi cum sacris symbolis coniun-
ctione adursus Matthiae Flacii Illyrici falsissimas demonstrationes, v Theodore Beza Ve-
zelii Tractatus tres de rebus grauissimus scripti (Genevae: Jean Crespin, 1565),
88–181.
229
soglašali, in se izogibati spornim in diskutabilnim pojmom, kakršna
sta substantia in exhibere. Za vojvodo Krištofa Würtemberškega (1515–
1568) sta na koncu napisala celo veroizpoved, ki je zadovoljila lute-
rance in privedla do začasnega miru. Vendar pa je po preselitvi v Že-
nevo postal Beza sovražno razpoložen do nemških luterancev. Ta
sprememba je zelo zanimiva glede na to, da se je Vlačić spustil v pisno
polemiko z njim po Calvinovi smrti, ko je Beza postal voditelj žene-
vske Cerkve. Vlačić je namreč leta 1556 objavil knjigo s 30 razlagami
Kristusove navzočnosti v evharistiji oziroma pri podeljevanju njego-
vega telesa in krvi.33 Ko je knjiga izšla, je Bullinger takoj pisal Bezi,
da je treba nanjo odgovoriti.34 Beza je to storil že istega leta s knjigo
O povezanosti telesa in krvi Kristusove s svetimi simboli proti lažnim doka-
zovanjem Matije Vlačića Ilirika.35 V naslednjih letih sta Vlačić in Beza
nadaljevala vedno ostrejšo polemiko; očitno je, da so bili njuni pogle-
di nespravljivo različni.
Vlačić je prav tako sodeloval pri prizadevanju, da bi zajezili širjenje
reformirane (ne luteranske ) vere na Pfalškem, kjer je leta 1559 njen
podpornik Friderik III. (1515–1576) postal volilni knez. Ko je izbruh-
nil prepir med zagrizenim gnesioluteranom Tilemannom Heshusiu-
som (1527–1588) in glavnim superintendentom in privržencem re-
formirane struje pridigarjem Wilhelmom Klebitzem (1533–1568), je
Friderik oba razrešil služb. Leta 1562 je poveril pisanje veroizpovedi
dvema novoimenovanima profesorjima, Casparju Olevianusu (1536–
1587) in Zachariasu Ursinusu (1534–1583); ta je kasneje postala
znana kot Heidelberški katekizem. Takoj ko je bil Heidelberški katekizem
leta 1563 sprejet in objavljen, je Vlačić napisal Zavrnitev malega nem-
33 DEMONSTRATIONES EVIDENTISSIMAE XXX. PRAESEntiae, distributionisque cor-
poris ac sanguinis Christi in sacra Coena, hactenus multis minus cognitae (Ursel: Nicolaus
Henricus d.Ä, 1565; VD 16 1340).
34 Glej Bullingerjevo pismo Bezi, z datumom 31. maj 1565 v Henry Meylan, Alain
Dufour in Alexandre de Henseler (ur.), Correspondance de Théodore de Bèze 1565
[Travaux d’Humanisme et Renaissance 63], (Genève: Libraire Droz, 1970), zv. 6:
95; prav tako pismo z datumom 20. junija 1656, 404.
35 Theodore Beza, De sacramentali corporis et sanguinis Christi cum sacris symbolis coniun-
ctione adursus Matthiae Flacii Illyrici falsissimas demonstrationes, v Theodore Beza Ve-
zelii Tractatus tres de rebus grauissimus scripti (Genevae: Jean Crespin, 1565),
88–181.
229
