Page 35 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 35
LUCIJAN ADAM
Izvorno je melodija pripadala pasijonski pesmi Da Jesus an dem Kreu-
ze stund (Tam na križu Jezus stoji).26
Psalm 46 je Dalmatin predelal po Luthrovi predlogi. Melodijo je
navedel po nemški Ein feste Burg ist unser Gott (Trden grad je naš Bog),
ki je, kot piše Vinkler »pesemsko-glasbeni emblem nemške protestantske
reformacije, Schutz– und Trutzlied evangeličanske cerkve«, ki jo je leta 1527
uglasbil Luther, prvič pa je bila natisnjena leta 1528 v Wittenberški
pesmarici, sicer brez melodije, nato pa je našla svoje mesto v vseh
pomembnejših protestantskih pesmaricah. Njeno glavno, vodilno
melodijo je v počastitev 300–letnice augsburške konfesije, za tako
imenovano »Protestantsko simfonijo«, uporabil tudi Felix Men
delsssohn (Simfonija št. 5 v d-molu). Psalm je Dalmatin ponatisnil
leta 1584, Felicijan Trubar pa leta 1595.27
Psalm 124 je Dalmatin, kot navaja Vinkler, po vsej verjetnosti
predelal po šestkitični psalmski parafrazi Wo Gott der Herr nicht bei uns
hält (Ko se Gospod Bog ne zadržuje pri nas) Justusa Jonasa (ok.
1493–1555) iz leta 1524; po njeni melodiji se je Dalmatinova prede-
lava tudi pela. V drugi polovici 16. stoletja je bil 124. psalm sestavni
del večine protestantskih in številnih katoliških pesmaric. Pod naslo-
vom Nisi quia Dominus erat etc. Ta CXXIII. Psalm (Ko ne bi bil Gospod
itd., 123. psalm) ga je Dalmatin objavil v svoji pesmarici iz leta 1584,
ponatisnil pa ga je tudi Felicijan Trubar leta 1595.28
Psalm 91, ki se je pel po melodijah Wer in dem Schutz dess höchsten
ist (Kdor je v zavetju Najvišjega) ter Auss tieffer Not etc. (Prošnja iz glo-
bine itd.), je, kot navaja Vinker, ki se sklicuje na J. Čerina,29 mogoče
26 Vinkler 4, 455–488, cit. 471, 472, prim. op. št. 875 prav tam.
27 Vinkler 4, 455–488, cit. 472–474, prim. op. št. 876, 877 prav tam.
28 Vinkler 4, 455–488, cit. 474–476, prim. op. št. 879 prav tam.
29 J. Čerin: Pesmi slovenskih protestantskih pesmaric, njih viri in njih poraba v pore-
formacijskih časih, Trubarjev zbornik, uredil Fran Ilešič, Zbornik, na svetlo daje
Matica Slovenska, X. zvezek, V Ljubljani 1908, str. 126-244, cit. str. 234, navaja: »št.
93. Izd. 1584, str. 192. 1595, str. 326. Psalmus XCVI. Qui habitat in adjutorio altis-
simi. Ta 91. psalm, v ti viži, kakor ozgoraj ta 25. psalm: Mojo dušo, gospud, k tebi
etc., ali kakor 130. psalm: Mi, kir smo v zli globoščini etc. Skuzi J. Dalmatina. 10
kitic po 7 vrstic. Dalmatinova pesem: »Kir na tim svejti prebiva«, se po vsebini, po
številu kitic in po gradnji verza razlikuje od vseh 19 nemških pesmi o 91. psalmu,
ki sem jih imel v rokah. Zato jo smatram za samostojno pesnitev Dalmatinovo…«
33
Izvorno je melodija pripadala pasijonski pesmi Da Jesus an dem Kreu-
ze stund (Tam na križu Jezus stoji).26
Psalm 46 je Dalmatin predelal po Luthrovi predlogi. Melodijo je
navedel po nemški Ein feste Burg ist unser Gott (Trden grad je naš Bog),
ki je, kot piše Vinkler »pesemsko-glasbeni emblem nemške protestantske
reformacije, Schutz– und Trutzlied evangeličanske cerkve«, ki jo je leta 1527
uglasbil Luther, prvič pa je bila natisnjena leta 1528 v Wittenberški
pesmarici, sicer brez melodije, nato pa je našla svoje mesto v vseh
pomembnejših protestantskih pesmaricah. Njeno glavno, vodilno
melodijo je v počastitev 300–letnice augsburške konfesije, za tako
imenovano »Protestantsko simfonijo«, uporabil tudi Felix Men
delsssohn (Simfonija št. 5 v d-molu). Psalm je Dalmatin ponatisnil
leta 1584, Felicijan Trubar pa leta 1595.27
Psalm 124 je Dalmatin, kot navaja Vinkler, po vsej verjetnosti
predelal po šestkitični psalmski parafrazi Wo Gott der Herr nicht bei uns
hält (Ko se Gospod Bog ne zadržuje pri nas) Justusa Jonasa (ok.
1493–1555) iz leta 1524; po njeni melodiji se je Dalmatinova prede-
lava tudi pela. V drugi polovici 16. stoletja je bil 124. psalm sestavni
del večine protestantskih in številnih katoliških pesmaric. Pod naslo-
vom Nisi quia Dominus erat etc. Ta CXXIII. Psalm (Ko ne bi bil Gospod
itd., 123. psalm) ga je Dalmatin objavil v svoji pesmarici iz leta 1584,
ponatisnil pa ga je tudi Felicijan Trubar leta 1595.28
Psalm 91, ki se je pel po melodijah Wer in dem Schutz dess höchsten
ist (Kdor je v zavetju Najvišjega) ter Auss tieffer Not etc. (Prošnja iz glo-
bine itd.), je, kot navaja Vinker, ki se sklicuje na J. Čerina,29 mogoče
26 Vinkler 4, 455–488, cit. 471, 472, prim. op. št. 875 prav tam.
27 Vinkler 4, 455–488, cit. 472–474, prim. op. št. 876, 877 prav tam.
28 Vinkler 4, 455–488, cit. 474–476, prim. op. št. 879 prav tam.
29 J. Čerin: Pesmi slovenskih protestantskih pesmaric, njih viri in njih poraba v pore-
formacijskih časih, Trubarjev zbornik, uredil Fran Ilešič, Zbornik, na svetlo daje
Matica Slovenska, X. zvezek, V Ljubljani 1908, str. 126-244, cit. str. 234, navaja: »št.
93. Izd. 1584, str. 192. 1595, str. 326. Psalmus XCVI. Qui habitat in adjutorio altis-
simi. Ta 91. psalm, v ti viži, kakor ozgoraj ta 25. psalm: Mojo dušo, gospud, k tebi
etc., ali kakor 130. psalm: Mi, kir smo v zli globoščini etc. Skuzi J. Dalmatina. 10
kitic po 7 vrstic. Dalmatinova pesem: »Kir na tim svejti prebiva«, se po vsebini, po
številu kitic in po gradnji verza razlikuje od vseh 19 nemških pesmi o 91. psalmu,
ki sem jih imel v rokah. Zato jo smatram za samostojno pesnitev Dalmatinovo…«
33
