Page 45 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 45
LUCIJAN ADAM
tudi v posvetilu Juriju Khislu,69 za besedilo in še posebej melodijo v
sočasnem notnem zapisu pod samim tekstom pa predloge ni moč
najti in jo štejejo za izvirno Schweigerjevo delo.70 Četrta in zadnja v tem
delu je Kreljeva Ena pogrebska pejsen per Krellium, katere melodijo so
poznali že v pesmarici čeških bratov iz leta 1531. Avtor besedila je M.
Weise. Pričujoča melodija je bila prvič objavljena v pesmarici G. Rhawa
Gesenge für gemeine Schulen (Pesmi za splošne šole), ki je izšla v Witten-
bergu leta 1544.71
Zaključne pesmi, ki bi jim morda lahko rekli dodatek, saj jih je
Dalmatin verjetno spesnil, sestavil šele v Wittenbergu, ko se je pri
čujoča pesmarica že tiskala, drugače bi jih verjetno uvrstil po vsebini
na mesto, ki jim pripada, so tri, dve praznični in ena duhovna. Pod-
pisana je le praznična Ena finkuštna pejsen. Prva je praznična, adventna
De adventu Domini. Pejsen od adventa, katere melodije ni moč najti ni-
kjer.72 Tej sledi Dalmatinova podpisana binkoštna Ena finkuštna pejsen
iz Actor. 2. Cap. v’ti viži kakor ta nemška: Aus Jhesus Christus Gottes Son
etc. skuzi Iurja Dalmatina, Aus Jhesus Christus Gottes Son etc. (Jezus Kristus,
božji sin), zadnja pa je Ena lepa duhovna pejsen, katere napev se nahaja
že v rokopisu Crailsheim Monoetius 1565.73
Pesmarica je, v primerjavi z ljubljansko iz leta 1579, prinesla 16
novih besedil, in sicer 11 Dalmatinovih ter po eno Bohoričevo in Schwe-
igerjevo, tri pa so anonimna. Dalmatin je v tej pesmarici objav il 28
pesmi, Trubar 24, Krelj 10, Schweiger 2, Bohorič in Klinc po eno, pet
je »ta starih« ljudskih pesmi, 3 anonimne so verjetno Dalmatinove.74
Po tej, drugi pravi »Dalmatinovi« pesmarici, je leta 1595 izšla še
ena, namreč pesmarica, ki jo je za tisk pripravil Felicijan Trubar. To
je bila najobsežnejša slovenska protestantska pesmarica, tako po
obsegu besedil kot po številu strani. Felicijan Trubar ji je dodal 23
novih besedil. V njej sta prvič objavila dva nova pesnika, Marko
69 Za melodijo gl. Florjanc-Škulj, 46.
70 Florjanc-Škulj, 103.
71 Florjanc-Škulj, 61.
72 Florjanc-Škulj, 103.
73 Florjanc-Škulj, 104.
74 B. Gerlanc: Naša knjiga duhovnih pesmi, Slovenska protestantska pesmarica,
Ljubljana 1984, 315–317, cit. 316 (Gerlanc 1).
43
tudi v posvetilu Juriju Khislu,69 za besedilo in še posebej melodijo v
sočasnem notnem zapisu pod samim tekstom pa predloge ni moč
najti in jo štejejo za izvirno Schweigerjevo delo.70 Četrta in zadnja v tem
delu je Kreljeva Ena pogrebska pejsen per Krellium, katere melodijo so
poznali že v pesmarici čeških bratov iz leta 1531. Avtor besedila je M.
Weise. Pričujoča melodija je bila prvič objavljena v pesmarici G. Rhawa
Gesenge für gemeine Schulen (Pesmi za splošne šole), ki je izšla v Witten-
bergu leta 1544.71
Zaključne pesmi, ki bi jim morda lahko rekli dodatek, saj jih je
Dalmatin verjetno spesnil, sestavil šele v Wittenbergu, ko se je pri
čujoča pesmarica že tiskala, drugače bi jih verjetno uvrstil po vsebini
na mesto, ki jim pripada, so tri, dve praznični in ena duhovna. Pod-
pisana je le praznična Ena finkuštna pejsen. Prva je praznična, adventna
De adventu Domini. Pejsen od adventa, katere melodije ni moč najti ni-
kjer.72 Tej sledi Dalmatinova podpisana binkoštna Ena finkuštna pejsen
iz Actor. 2. Cap. v’ti viži kakor ta nemška: Aus Jhesus Christus Gottes Son
etc. skuzi Iurja Dalmatina, Aus Jhesus Christus Gottes Son etc. (Jezus Kristus,
božji sin), zadnja pa je Ena lepa duhovna pejsen, katere napev se nahaja
že v rokopisu Crailsheim Monoetius 1565.73
Pesmarica je, v primerjavi z ljubljansko iz leta 1579, prinesla 16
novih besedil, in sicer 11 Dalmatinovih ter po eno Bohoričevo in Schwe-
igerjevo, tri pa so anonimna. Dalmatin je v tej pesmarici objav il 28
pesmi, Trubar 24, Krelj 10, Schweiger 2, Bohorič in Klinc po eno, pet
je »ta starih« ljudskih pesmi, 3 anonimne so verjetno Dalmatinove.74
Po tej, drugi pravi »Dalmatinovi« pesmarici, je leta 1595 izšla še
ena, namreč pesmarica, ki jo je za tisk pripravil Felicijan Trubar. To
je bila najobsežnejša slovenska protestantska pesmarica, tako po
obsegu besedil kot po številu strani. Felicijan Trubar ji je dodal 23
novih besedil. V njej sta prvič objavila dva nova pesnika, Marko
69 Za melodijo gl. Florjanc-Škulj, 46.
70 Florjanc-Škulj, 103.
71 Florjanc-Škulj, 61.
72 Florjanc-Škulj, 103.
73 Florjanc-Škulj, 104.
74 B. Gerlanc: Naša knjiga duhovnih pesmi, Slovenska protestantska pesmarica,
Ljubljana 1984, 315–317, cit. 316 (Gerlanc 1).
43
