Page 62 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 62
RAZPRAVE, [TUDIJE
minus quam duae sunt Creator et creatura Dei (Bog in Božje Pismo sta dve
stvari; nič manj kot sta dve stvari Stvarnik in Božje stvarjenje).31 Ta
Luthrov stavek pa je napačno razumljen, če Biblijo v nasprotju s samim
nedoumljivim Božjim razodetjem razumemo kot izraz človeških iz-
kustev in spoznanja Boga ter ji pripisujemo pomanjkljivosti in kon-
tingence, ki so lastne vsakemu človeškemu spoznanju. V tem primeru
je razmerje med Deus in Scriptura Dei razumljeno v smislu razliko-
vanja med stvarjo (Ding) in pojavom/pojavljanjem. Tako interpreta-
cijo zahteva kavzalna teorija reference. Da/ker Luther razmerje med
Deus in Scriptura Dei postavi v razmerje z razlikovanjem med Creator
in creatura Dei, nasprotno nakazuje, da Biblije noče razumeti z izhaja-
njem predvsem iz omejenih človekovih spoznavnih zmožnosti, temveč
kot Božje stvarjenje, to je kot jezikovni izraz Boga – ki ga zato moremo
in moramo analizirati in razumeti kot vsak drug jezikovni izraz. Tudi
po Vlačićevem mnenju sicer ni nobene poti do dejanskega spoznanja
Boga in blaženosti človeka kakor tudi do nobenega razumevanja
sploh.
Iz nemščine prevedel Marko Kerševan
31 Prav tam. WA 18, 606, 611.
60
minus quam duae sunt Creator et creatura Dei (Bog in Božje Pismo sta dve
stvari; nič manj kot sta dve stvari Stvarnik in Božje stvarjenje).31 Ta
Luthrov stavek pa je napačno razumljen, če Biblijo v nasprotju s samim
nedoumljivim Božjim razodetjem razumemo kot izraz človeških iz-
kustev in spoznanja Boga ter ji pripisujemo pomanjkljivosti in kon-
tingence, ki so lastne vsakemu človeškemu spoznanju. V tem primeru
je razmerje med Deus in Scriptura Dei razumljeno v smislu razliko-
vanja med stvarjo (Ding) in pojavom/pojavljanjem. Tako interpreta-
cijo zahteva kavzalna teorija reference. Da/ker Luther razmerje med
Deus in Scriptura Dei postavi v razmerje z razlikovanjem med Creator
in creatura Dei, nasprotno nakazuje, da Biblije noče razumeti z izhaja-
njem predvsem iz omejenih človekovih spoznavnih zmožnosti, temveč
kot Božje stvarjenje, to je kot jezikovni izraz Boga – ki ga zato moremo
in moramo analizirati in razumeti kot vsak drug jezikovni izraz. Tudi
po Vlačićevem mnenju sicer ni nobene poti do dejanskega spoznanja
Boga in blaženosti človeka kakor tudi do nobenega razumevanja
sploh.
Iz nemščine prevedel Marko Kerševan
31 Prav tam. WA 18, 606, 611.
60
