Page 90 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 90
[TUDIJSKI VE^ERI
ljevanje predgovora in pojasnil, da je predgovor pisal pod vplivom
novic, ki jih je dobival, da veliko »Kerszhenikou«, se pravi protestan
tov, prestopa v muslimansko (»tursko«) in katoliško (»papesko«) vero.
Poleg hudičevih skušnjav vidi motive predvsem v koristoljubju in
Antikristovih vrečah z denarjem. Veliko nevarnost je videl tudi v spra-
vljivejših tonih nekaterih luteranov do katoliške Cerkve, da so namreč
nekateri, »kir hote Evangelske vere biti boječi« in ne odobravajo, da
»Lutrski« papeže, kardinale, škofe, duhovnike in menihe »sa te prave
Antichristoue Hlapce« razglašajo ter pridigajo, naj verniki zapustijo
njihov krivi nauk in božje službe. Trubar poudarja, da tega ne delajo
iz sovraštva, temveč samo zaradi časti »lubiga Synu« in zveličanja vseh
ljudi. Zoper katoliško stran se izraža z vso ostrino in zavračanjem;
piše, da jih katoliška stran preganja, da jih lovijo in morijo, vse bi radi
kmalu pobesili, sežgali ali utopili. Svojo ostrino pojmuje kot dolžnost
pravega pridigarja, ki mu je od Boga naložena, da varuje ovčice pred
volkovi in razkrinkava Antikrista, zato da bi ljudje ne odšli k njemu,
temveč h Kristusu, vanj verovali in z njim dosegli večno veselje v ne-
besih.60 Misli glede preganjanja protestantov je zapisal že leta 1575 v
Catechismusu z dveima izlagama: »Mi lutrski pag, kir smo te prave stare
božye vere, nesmo nikomer, obenimu papežniku kai žaliga sturili inu
še ne misslimo. Ampag ty papežniki so v tih 50. leitih, od tih naših
veliku tissuč, po nemških, slovenskih, laških, franskih, hyspaniških
deželah končali inu grozovitu martrali.«61
Trubar ne navaja konkretnih primerov preganjanj, možno pa je,
da je mislil tudi na pravnika Francesca Spiera iz Citadelle pri Padovi,
ki ga je zaradi protestantskega mišljenja zališevala in mučila bene-
ška inkvizicija; pod pritiskom je sicer v začetku leta 1548 »zmote«
preklical, vendar je umrl že decembra istega leta. Bil je prijatelj Pe-
tra Pavla Vergerija in zaradi njegovega primera bi naj Vergerij presto-
pil v protestantizem. O trpljenju Spiere je Vergerij napisal knjigo,62
60 Noviga testamenta pvsledni deil, Predguuor XXVII.
61 Zbrana dela Primoža Trubarja II. Catechismus z dveima izlagama 1575. Ur. zbir-
ke Igor Grdina, ur. II. knjige Fanika Krajnc-Vrečko. Ljubljana 2003, 86.
62 Pietro Paolo Vergerio junior, La historia di Francesco Spiera, il quale per hauere
in varii modi negata la conosciuta verita dell’ evangelio, casco in una misera
desperatione, 1551.
88
ljevanje predgovora in pojasnil, da je predgovor pisal pod vplivom
novic, ki jih je dobival, da veliko »Kerszhenikou«, se pravi protestan
tov, prestopa v muslimansko (»tursko«) in katoliško (»papesko«) vero.
Poleg hudičevih skušnjav vidi motive predvsem v koristoljubju in
Antikristovih vrečah z denarjem. Veliko nevarnost je videl tudi v spra-
vljivejših tonih nekaterih luteranov do katoliške Cerkve, da so namreč
nekateri, »kir hote Evangelske vere biti boječi« in ne odobravajo, da
»Lutrski« papeže, kardinale, škofe, duhovnike in menihe »sa te prave
Antichristoue Hlapce« razglašajo ter pridigajo, naj verniki zapustijo
njihov krivi nauk in božje službe. Trubar poudarja, da tega ne delajo
iz sovraštva, temveč samo zaradi časti »lubiga Synu« in zveličanja vseh
ljudi. Zoper katoliško stran se izraža z vso ostrino in zavračanjem;
piše, da jih katoliška stran preganja, da jih lovijo in morijo, vse bi radi
kmalu pobesili, sežgali ali utopili. Svojo ostrino pojmuje kot dolžnost
pravega pridigarja, ki mu je od Boga naložena, da varuje ovčice pred
volkovi in razkrinkava Antikrista, zato da bi ljudje ne odšli k njemu,
temveč h Kristusu, vanj verovali in z njim dosegli večno veselje v ne-
besih.60 Misli glede preganjanja protestantov je zapisal že leta 1575 v
Catechismusu z dveima izlagama: »Mi lutrski pag, kir smo te prave stare
božye vere, nesmo nikomer, obenimu papežniku kai žaliga sturili inu
še ne misslimo. Ampag ty papežniki so v tih 50. leitih, od tih naših
veliku tissuč, po nemških, slovenskih, laških, franskih, hyspaniških
deželah končali inu grozovitu martrali.«61
Trubar ne navaja konkretnih primerov preganjanj, možno pa je,
da je mislil tudi na pravnika Francesca Spiera iz Citadelle pri Padovi,
ki ga je zaradi protestantskega mišljenja zališevala in mučila bene-
ška inkvizicija; pod pritiskom je sicer v začetku leta 1548 »zmote«
preklical, vendar je umrl že decembra istega leta. Bil je prijatelj Pe-
tra Pavla Vergerija in zaradi njegovega primera bi naj Vergerij presto-
pil v protestantizem. O trpljenju Spiere je Vergerij napisal knjigo,62
60 Noviga testamenta pvsledni deil, Predguuor XXVII.
61 Zbrana dela Primoža Trubarja II. Catechismus z dveima izlagama 1575. Ur. zbir-
ke Igor Grdina, ur. II. knjige Fanika Krajnc-Vrečko. Ljubljana 2003, 86.
62 Pietro Paolo Vergerio junior, La historia di Francesco Spiera, il quale per hauere
in varii modi negata la conosciuta verita dell’ evangelio, casco in una misera
desperatione, 1551.
88
