Page 91 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 91
VINCENC RAJ[P
knjige o Spieri pa so bile napisane tudi pri Poljakih,63 Madžarih64 in
Čehih.65
Za Trubarjevo zaskrbljenost glede razmer za evangeljsko vero v
njegovi ožji domovini bi se zdelo, da ni imela trdne podlage, saj je bila
prav v tem času reformacija v slovenskih deželah na vrhuncu. Leta
1572 je z Graško pacifikacijo doseglo velik uspeh plemstvo na Šta
jerskem; leto po izidu Noviga testamenta pvslednem deilu 1578 so to
dosegla z Bruško pacifikacijo tudi protestantsko plemstvo v ostalih
deželah Notranje Avstrije ter glavna mesta teh dežel. Trubar jo je
poznal in omenil v pismu Deželnemu glavarju, oskrbniku in od
bornikom kranjskim 20. decembra 1579.66 V njem je pisal o sestanku
v zvezi s Formulo concordiae, ki ga je sklical teolog Jacob Andreae, nav-
zoči pa so bili Theodor Schnepf, dr. Jakob Heerbrandt in dr. Janez
Brenz; na sestanku je Trubar poročal, »kako je Cerkvijo na Štajerskem,
Kranjskem in Koroškem«. Pozitvni dosežki za protestantizem so ga
sicer prepričali, vendar so ga bolj skrbele nasprotne sile v okolici nad-
vojvode Karla, namreč to, »kako jezuitarji in njihovi privrženci povsod
z zvijačo in lažmi […] izsiljujejo od gospoda Karla nadvojvoda avstrij-
skega itd. stroge odloke zoper naše pridigarje in poslušalce. Zaradi
tega so se trije častitljivi deželni stanovi, na Štajerskem, Kranjskem in
Koroškem, odločili, da znova zoper jezuite in papiste njihovo knežjo
svetlost zaprosijo, naj jim pusti ostati pri določbi, ki je bila izdana v
Brucku na Muri, da namreč lahko vsakdo svobodno in brez strahu je
in ostane v veri augsburške veroizpovedi ali v papežniški veri, in sicer
z mirno vestjo in ne da bi ga kdo zaradi tega preganjal.«67 Nevarnost
za protestantizem je videl Trubar tudi v neenotnosti protestantizma,
predvsem v flacijanstvu in kalvinizmu. Zato se je Trubar zavzemal za
versko enotnost in vzpodbujal stanove k podpisu Formule concordiae.
Z njo je želel doseči, »da bi se Kristusovo kraljestvo pri vas po njegovi
besedi in moči Sv. Duha širilo, da bi se zgodila njegova volja in ne
63 Stanisław Murzinowski, Historya żałosna a straszliwa o Franziszku Spierze, któ-
ry się dla bojaźni ludzkiej prawdy Pánskiej zaprzał, 1550.
64 Zsigmond Tordai, Historia Francisci Spierae, 1550.
65 V češčini, je izšla knjiga brez letnice in imena avtorja, Frantisska Spjry Cyta
dulanského hrozný a strassliwý Pád.
66 Jože Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 250.
67 Jože Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 255.
89
knjige o Spieri pa so bile napisane tudi pri Poljakih,63 Madžarih64 in
Čehih.65
Za Trubarjevo zaskrbljenost glede razmer za evangeljsko vero v
njegovi ožji domovini bi se zdelo, da ni imela trdne podlage, saj je bila
prav v tem času reformacija v slovenskih deželah na vrhuncu. Leta
1572 je z Graško pacifikacijo doseglo velik uspeh plemstvo na Šta
jerskem; leto po izidu Noviga testamenta pvslednem deilu 1578 so to
dosegla z Bruško pacifikacijo tudi protestantsko plemstvo v ostalih
deželah Notranje Avstrije ter glavna mesta teh dežel. Trubar jo je
poznal in omenil v pismu Deželnemu glavarju, oskrbniku in od
bornikom kranjskim 20. decembra 1579.66 V njem je pisal o sestanku
v zvezi s Formulo concordiae, ki ga je sklical teolog Jacob Andreae, nav-
zoči pa so bili Theodor Schnepf, dr. Jakob Heerbrandt in dr. Janez
Brenz; na sestanku je Trubar poročal, »kako je Cerkvijo na Štajerskem,
Kranjskem in Koroškem«. Pozitvni dosežki za protestantizem so ga
sicer prepričali, vendar so ga bolj skrbele nasprotne sile v okolici nad-
vojvode Karla, namreč to, »kako jezuitarji in njihovi privrženci povsod
z zvijačo in lažmi […] izsiljujejo od gospoda Karla nadvojvoda avstrij-
skega itd. stroge odloke zoper naše pridigarje in poslušalce. Zaradi
tega so se trije častitljivi deželni stanovi, na Štajerskem, Kranjskem in
Koroškem, odločili, da znova zoper jezuite in papiste njihovo knežjo
svetlost zaprosijo, naj jim pusti ostati pri določbi, ki je bila izdana v
Brucku na Muri, da namreč lahko vsakdo svobodno in brez strahu je
in ostane v veri augsburške veroizpovedi ali v papežniški veri, in sicer
z mirno vestjo in ne da bi ga kdo zaradi tega preganjal.«67 Nevarnost
za protestantizem je videl Trubar tudi v neenotnosti protestantizma,
predvsem v flacijanstvu in kalvinizmu. Zato se je Trubar zavzemal za
versko enotnost in vzpodbujal stanove k podpisu Formule concordiae.
Z njo je želel doseči, »da bi se Kristusovo kraljestvo pri vas po njegovi
besedi in moči Sv. Duha širilo, da bi se zgodila njegova volja in ne
63 Stanisław Murzinowski, Historya żałosna a straszliwa o Franziszku Spierze, któ-
ry się dla bojaźni ludzkiej prawdy Pánskiej zaprzał, 1550.
64 Zsigmond Tordai, Historia Francisci Spierae, 1550.
65 V češčini, je izšla knjiga brez letnice in imena avtorja, Frantisska Spjry Cyta
dulanského hrozný a strassliwý Pád.
66 Jože Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 250.
67 Jože Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 255.
89
