Page 129 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 129
CVETKA HED@ET TÓTH
Po Grmiču je razen teološke antropologije za Trubarja značilna
določena mera zadržanosti glede polemične naravnanosti. Trubar si
sicer »prizadeva za jasnost in doslednost temeljnih pogledov refor-
matorjev«, vendar »se v nadrobnosti teoloških razmišljanj ne spušča,
gre pač za ’misterij’, kakor pravi«.36 V prispevku Moja duhovna bilanca,
kjer je Grmič z enajstimi tezami podal svoja temeljna spoznanja, v
tretji tezi pojasnjuje, kaj je vera, in ta po njegovem »v ožjem pomenu
včlenjuje spoznavni, eksistencialni, mistični in institucionalni elemen-
t«.37 V tej tezi je natančno razložil, da je najpomembnejši »eksistenci-
alni ali bivanjski, življenjski element«, kajti: »Institucija je sicer po-
membna, a je velika nevarnost za pristno, osebno vero, ker hitro
služi sebi, ne človeku, verski ideji ali verskemu sporočilu.«38 Osebna
vera s svojim obratom navznoter neguje moč notranjosti (mistika),
vendar premočan poudarek »samo mističnega elementa, kot npr.
zakramentalnosti, lahko vodi v farizejstvo«.39 Poudarjanje »predvsem
intelektualnega ali spoznavnega elementa pa vodi v ideologijo, dog
matizem, moralizem ali celo juridizem«.40 Pri Trubarju Grmič vidi
zelo očiten in prevladujoč eksistencialni, tj. življenjsko-bivalni mo
ment vere in vse to je razvidno že v njegovem jeziku.
Čeprav Trubar poudarja pomen človekove vere in milosti, nikakor
ne zagovarja človekove pasivnosti, kajti dobesedno »vera prez dobriga
djane, prez dobrih del« in celo »prez lubezni je ena mertva inu hudi-
čeva vera«, skratka vera, »kir se tudi izvuna pred ludmi zdobrimi inu
poštenimi deli ne izkaže«, je »falš, mertva inu hudičeva vera«.41 Grmič
poudarja Trubarjevo »veliko razumevanje za človekove stiske in po
trebe v zemeljskem življenju«, ne samo za nas, »lube Slovence«, ampak
celo za »človeštvo sploh«, in v nobenem smislu Trubarjeva antropo-
logija ni »supernaturalistična, čeprav je še tako religiozna v pravem
pomenu in teološka«.42
36 Prav tam, str. 72.
37 Vekoslav Grmič: Poslednji spisi. Misli o sodobnosti, str. 147.
38 Prav tam, str. 148.
39 Prav tam.
40 Prav tam.
41 Vekoslav Grmič: Moja misel, str. 58.
42 Prav tam.
127
Po Grmiču je razen teološke antropologije za Trubarja značilna
določena mera zadržanosti glede polemične naravnanosti. Trubar si
sicer »prizadeva za jasnost in doslednost temeljnih pogledov refor-
matorjev«, vendar »se v nadrobnosti teoloških razmišljanj ne spušča,
gre pač za ’misterij’, kakor pravi«.36 V prispevku Moja duhovna bilanca,
kjer je Grmič z enajstimi tezami podal svoja temeljna spoznanja, v
tretji tezi pojasnjuje, kaj je vera, in ta po njegovem »v ožjem pomenu
včlenjuje spoznavni, eksistencialni, mistični in institucionalni elemen-
t«.37 V tej tezi je natančno razložil, da je najpomembnejši »eksistenci-
alni ali bivanjski, življenjski element«, kajti: »Institucija je sicer po-
membna, a je velika nevarnost za pristno, osebno vero, ker hitro
služi sebi, ne človeku, verski ideji ali verskemu sporočilu.«38 Osebna
vera s svojim obratom navznoter neguje moč notranjosti (mistika),
vendar premočan poudarek »samo mističnega elementa, kot npr.
zakramentalnosti, lahko vodi v farizejstvo«.39 Poudarjanje »predvsem
intelektualnega ali spoznavnega elementa pa vodi v ideologijo, dog
matizem, moralizem ali celo juridizem«.40 Pri Trubarju Grmič vidi
zelo očiten in prevladujoč eksistencialni, tj. življenjsko-bivalni mo
ment vere in vse to je razvidno že v njegovem jeziku.
Čeprav Trubar poudarja pomen človekove vere in milosti, nikakor
ne zagovarja človekove pasivnosti, kajti dobesedno »vera prez dobriga
djane, prez dobrih del« in celo »prez lubezni je ena mertva inu hudi-
čeva vera«, skratka vera, »kir se tudi izvuna pred ludmi zdobrimi inu
poštenimi deli ne izkaže«, je »falš, mertva inu hudičeva vera«.41 Grmič
poudarja Trubarjevo »veliko razumevanje za človekove stiske in po
trebe v zemeljskem življenju«, ne samo za nas, »lube Slovence«, ampak
celo za »človeštvo sploh«, in v nobenem smislu Trubarjeva antropo-
logija ni »supernaturalistična, čeprav je še tako religiozna v pravem
pomenu in teološka«.42
36 Prav tam, str. 72.
37 Vekoslav Grmič: Poslednji spisi. Misli o sodobnosti, str. 147.
38 Prav tam, str. 148.
39 Prav tam.
40 Prav tam.
41 Vekoslav Grmič: Moja misel, str. 58.
42 Prav tam.
127
