Page 130 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 130
RAZPRAVE, [TUDIJE
Grmič v prispevku Trubarjeva duhovna podoba v »Registru« analizira
Trubarjev lik skozi »poteze duhovnega lika slovenskega reformator-
ja«.43 Moto v Registru, ki je namenjen baronu Ivanu Ungnadu, je zelo
značilen za Trubarjevo držo, in ta z besedami apostola Pavla (Pismo
Filipljanom) pove tole: »In da vsak jezik izpove, da je Jezus Kristus
Gospod, v slavo Boga Očeta.« (2,11) To niso po naključju izbrane
besede, ampak zelo zavestno izražen temeljni namen, ki je Trubarja
spremljal pri njegovem delu in poslanstvu, »namreč spreobrnjenje
ljudi k evangeljskemu verovanju v Jezusa Kristusa in življenju iz te
vere«, to pa »je mogoče samo, če ljudje spoznajo evangelij, se pravi, če
ga lahko berejo v svojem jeziku in tako slavijo Boga prav tako v svojem
jeziku«. Iz te Pavlove misli je po Grmiču »mogoče izvajati tudi teolo-
ško utemeljitev potrebe po prevajanju Svetega pisma v slovenski je-
zik«.44 Grmič gre tu v svoji razlagi Trubarja tako daleč, da poudarja,
kako omenjena Pavlova misel izraža še »Trubarjevo teologijo jezika,
ki jo najdemo na različnih mestih njegovih spisov, kakor so enako
prepričanje poudarjali sploh humanisti in reformatorji«.45 Trubarjeva
teologija jezika, ki jo enako prežemata vera in ljubezen do svojega,
slovenskega naroda, po Grmiču nosi v sebi še nekaj svetovljanskega,
skratka, vključuje tudi ljubezen in spoštovanje do drugih narodov.
Teološka antropologija pomeni humanizem, kajti »ne upošteva le
vertikale človeškega življenja, temveč tudi horizontalo. Upošteva ce-
lostni pogled na človeka, človeka kot individualno, družbeno, v svetu
zakoreninjeno in seveda presežno bitje.« 46 Iz te naravnanosti Trubar-
jeve misli povzema Grmič tole ugotovitev: »Teocentričnost je nekako
dialektično v formalnem in vsebinskem pogledu tesno povezana z
antropocentičnostjo. Trubar je v tem pogledu moderen teološki
mislec, je zagovornik evangeljskega krščanskega humanizma.«47
Grmič večkrat poudarja, da je Trubar zagovarjal »svojo ekumensko
usmeritev, ko se sklicuje na augsburško veroizpoved in zavrača, da bi
bili v njegovih spisih nazori nekaterih ločin, kakor so cvinglijanci in
43 Vekoslav Grmič: Izzivi in odgovori, str. 161.
44 Prav tam.
45 Prav tam.
46 Prav tam.
47 Prav tam.
128
Grmič v prispevku Trubarjeva duhovna podoba v »Registru« analizira
Trubarjev lik skozi »poteze duhovnega lika slovenskega reformator-
ja«.43 Moto v Registru, ki je namenjen baronu Ivanu Ungnadu, je zelo
značilen za Trubarjevo držo, in ta z besedami apostola Pavla (Pismo
Filipljanom) pove tole: »In da vsak jezik izpove, da je Jezus Kristus
Gospod, v slavo Boga Očeta.« (2,11) To niso po naključju izbrane
besede, ampak zelo zavestno izražen temeljni namen, ki je Trubarja
spremljal pri njegovem delu in poslanstvu, »namreč spreobrnjenje
ljudi k evangeljskemu verovanju v Jezusa Kristusa in življenju iz te
vere«, to pa »je mogoče samo, če ljudje spoznajo evangelij, se pravi, če
ga lahko berejo v svojem jeziku in tako slavijo Boga prav tako v svojem
jeziku«. Iz te Pavlove misli je po Grmiču »mogoče izvajati tudi teolo-
ško utemeljitev potrebe po prevajanju Svetega pisma v slovenski je-
zik«.44 Grmič gre tu v svoji razlagi Trubarja tako daleč, da poudarja,
kako omenjena Pavlova misel izraža še »Trubarjevo teologijo jezika,
ki jo najdemo na različnih mestih njegovih spisov, kakor so enako
prepričanje poudarjali sploh humanisti in reformatorji«.45 Trubarjeva
teologija jezika, ki jo enako prežemata vera in ljubezen do svojega,
slovenskega naroda, po Grmiču nosi v sebi še nekaj svetovljanskega,
skratka, vključuje tudi ljubezen in spoštovanje do drugih narodov.
Teološka antropologija pomeni humanizem, kajti »ne upošteva le
vertikale človeškega življenja, temveč tudi horizontalo. Upošteva ce-
lostni pogled na človeka, človeka kot individualno, družbeno, v svetu
zakoreninjeno in seveda presežno bitje.« 46 Iz te naravnanosti Trubar-
jeve misli povzema Grmič tole ugotovitev: »Teocentričnost je nekako
dialektično v formalnem in vsebinskem pogledu tesno povezana z
antropocentičnostjo. Trubar je v tem pogledu moderen teološki
mislec, je zagovornik evangeljskega krščanskega humanizma.«47
Grmič večkrat poudarja, da je Trubar zagovarjal »svojo ekumensko
usmeritev, ko se sklicuje na augsburško veroizpoved in zavrača, da bi
bili v njegovih spisih nazori nekaterih ločin, kakor so cvinglijanci in
43 Vekoslav Grmič: Izzivi in odgovori, str. 161.
44 Prav tam.
45 Prav tam.
46 Prav tam.
47 Prav tam.
128
