Page 134 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 134
RAZPRAVE, [TUDIJE
skega, prepirljivega, dvomljivega ali močno spornega«, in iz te nepo-
lemične in miroljubne Trubarjeve naravnanosti izhaja dvoje načel,
ki sta ga usmerjali »dušnopastirsko in misijonarsko«.61 Iz »dušno
pastirske vneme« za nas, Slovence, je pri Trubarju razvidna skrb za
narodovo »tostransko srečo« in blaginjo, saj njegov Register izraža
»zvestobo reformaciji« in tudi kritičnost do »vsega dvomljivega ali
močno spornega«.62
Trubar je imel močno razvit čut za sočloveka, kajti ko je opazoval,
kakšne denarne težave so imeli prevajalci knjig v slovenščino in tudi
hrvaščino, mimo tega ni šel nemo. Trubarjeva duhovna podoba iz
Registra po Grmiču razodeva Trubarjevo »človeškost, njegov humani-
zem, njegovo globoko vernost in zavzetost za evangeljsko krščanstvo
in pristno krščansko Cerkev«.63 Tako je Trubar 10. julija 1570 iz De-
rendingena v pismu deželnemu glavarju, oskrbniku in odbornikom
kranjskim naravnost omenjal, kako je Jurij Dalmatin reven in ne bi
mogel »niti študirati v Tübingenu zaradi revščine (nima ne obleke ne
denarja)«,64 kar kaže na razvit socialno-solidarnostni čut, ki še danes
v severnem delu Evrope, ki je pretežno protestantski, učinkuje kot
delujoč in učinkovit na mnogih ravneh.
Ostaja vprašanje, kaj je pomeni za sodobnost Luther, ta – kakor
se je izrazil Grmič s pomočjo besed avstrijskega zgodovinarja, znane-
ga borca proti nacizmu Friedricha Heera (1916–1983) ob 500. oblet
nici Luthrovega rojstva – »teološka atomska bomba«,65 kajti gre za
učinke, ki so se pokazali šele sčasoma in v začetku Luthrove dejavno-
sti sploh niso bili vidni. Grmič v svoji razlagi poudarja Luthrov na-
men, ki je bil predvsem reformatorske narave in nikakor ne odcepit-
vene. Toda njegove misli, ki so sčasoma pridobivale pomen, so se
vedno bolj uveljavljale in kot take »postale last evropske duhovne
dediščine«.66 Luther je utemeljitelj »verskega personalizma« in za
»teološko misel in njen razvoj je imelo in ima osebnostno in eksisten-
61 Vekoslav Grmič: Izzivi in odgovori, str. 162.
62 Prav tam.
63 Prav tam.
64 Jože Rajhman: Pisma Primoža Trubarja, str. 237.
65 Vekoslav Grmič: Moja misel, str. 62.
66 Prav tam.
132
skega, prepirljivega, dvomljivega ali močno spornega«, in iz te nepo-
lemične in miroljubne Trubarjeve naravnanosti izhaja dvoje načel,
ki sta ga usmerjali »dušnopastirsko in misijonarsko«.61 Iz »dušno
pastirske vneme« za nas, Slovence, je pri Trubarju razvidna skrb za
narodovo »tostransko srečo« in blaginjo, saj njegov Register izraža
»zvestobo reformaciji« in tudi kritičnost do »vsega dvomljivega ali
močno spornega«.62
Trubar je imel močno razvit čut za sočloveka, kajti ko je opazoval,
kakšne denarne težave so imeli prevajalci knjig v slovenščino in tudi
hrvaščino, mimo tega ni šel nemo. Trubarjeva duhovna podoba iz
Registra po Grmiču razodeva Trubarjevo »človeškost, njegov humani-
zem, njegovo globoko vernost in zavzetost za evangeljsko krščanstvo
in pristno krščansko Cerkev«.63 Tako je Trubar 10. julija 1570 iz De-
rendingena v pismu deželnemu glavarju, oskrbniku in odbornikom
kranjskim naravnost omenjal, kako je Jurij Dalmatin reven in ne bi
mogel »niti študirati v Tübingenu zaradi revščine (nima ne obleke ne
denarja)«,64 kar kaže na razvit socialno-solidarnostni čut, ki še danes
v severnem delu Evrope, ki je pretežno protestantski, učinkuje kot
delujoč in učinkovit na mnogih ravneh.
Ostaja vprašanje, kaj je pomeni za sodobnost Luther, ta – kakor
se je izrazil Grmič s pomočjo besed avstrijskega zgodovinarja, znane-
ga borca proti nacizmu Friedricha Heera (1916–1983) ob 500. oblet
nici Luthrovega rojstva – »teološka atomska bomba«,65 kajti gre za
učinke, ki so se pokazali šele sčasoma in v začetku Luthrove dejavno-
sti sploh niso bili vidni. Grmič v svoji razlagi poudarja Luthrov na-
men, ki je bil predvsem reformatorske narave in nikakor ne odcepit-
vene. Toda njegove misli, ki so sčasoma pridobivale pomen, so se
vedno bolj uveljavljale in kot take »postale last evropske duhovne
dediščine«.66 Luther je utemeljitelj »verskega personalizma« in za
»teološko misel in njen razvoj je imelo in ima osebnostno in eksisten-
61 Vekoslav Grmič: Izzivi in odgovori, str. 162.
62 Prav tam.
63 Prav tam.
64 Jože Rajhman: Pisma Primoža Trubarja, str. 237.
65 Vekoslav Grmič: Moja misel, str. 62.
66 Prav tam.
132
