Page 138 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 138
RAZPRAVE, [TUDIJE
lepo ujema s toplo rjavo barvo mize in stola ter želi opozoriti na nekaj
zelo prizemljenega. Srečko Reher – tesni sodelavec Grmiča, prav tako
izdajatelj njegovih predvsem še neobjavljenih del ter glavni in odgovor-
ni urednik revije Znamenje, ki jo je nekoč skupaj z Edvardom Kocbekom
ustanovil Grmič – v uvodni študiji opisuje Grmičev profil kot razsvet-
ljenega misleca, »ki ga vodi globoki humanizem«.82
Po Reherjevem mnenju se ta, ki je resnični iskalec, »nikoli ne more
postaviti na vzvišeni piedestal samodržca, ki je v posesti resnice, am-
pak mora ostati razsvetljeni mislec«, ki nikdar ne more pristati na
dokončno spoznanje resnice in večne Resnice. Ker si je upal iskati s
tistimi, ki so na robu in drugače mislečimi, si je prislužil od ’varuhov
Resnice’ naziv ’rdeči škof’«.83 Kot tak se ni »nikoli ustrašil«, negoval
je dialog z neverujočimi, teologijo je soočal s povsem stvarnimi, ži-
vljenjskimi problemi sodobnega sveta, vendar njegova misel v celoti
učinkuje zelo umirjeno in tako naravnano Grmičevo teologijo Reher
imenuje celo »kontekstna teologija«.84 K tej Grmičevi konteksni teo-
logiji, ki jo je usmerjal dialog, »oplemeniten s humanizmom«, ne
dvomno spada enkratna konkretnost, s katero je prisluhnil najsodob-
nejšim dogajanjem in razmeram. Zato Reher upravičeno poudarja,
da je »Grmič oplemenitil slovenski prostor z mnogimi teologijami iz
evropskega prostora in jih soočil s konkretnimi slovenskimi razme-
rami«.85 Tako smo po Grmičevi zaslugi dobili teologijo zemeljskih
resničnosti, teologijo trpljenja, teologijo dialoga s svetom, teologijo
človeške skupnosti, feministično teologijo, ekološko teologijo in celo
njegovo izvirno teologijo socializma, ki je v svetu naletela na zelo
pozitivne odzive. Vsekakor je Grmičeva teologija izrazito nedogmat-
ska in mnoge, ki smo ateisti, nas je s svojo odprtostjo in darežljivostjo
prijetno presenetila, povabila k sodelovanju, ki je in v marsičem osta-
ja trajne narave.
Če opozorimo najprej na etični vidik knjižice Poslednji spisi: misli o
sodobnosti, se pokaže, da iz Grmičevih razmišljanj o vrednotah izhaja,
da v sodobnem času človek nikakor ni deležen tega, kar mu je sicer
82 Prav tam, str. 6.
83 Prav tam.
84 Prav tam, str. 11.
85 Prav tam.
136
lepo ujema s toplo rjavo barvo mize in stola ter želi opozoriti na nekaj
zelo prizemljenega. Srečko Reher – tesni sodelavec Grmiča, prav tako
izdajatelj njegovih predvsem še neobjavljenih del ter glavni in odgovor-
ni urednik revije Znamenje, ki jo je nekoč skupaj z Edvardom Kocbekom
ustanovil Grmič – v uvodni študiji opisuje Grmičev profil kot razsvet-
ljenega misleca, »ki ga vodi globoki humanizem«.82
Po Reherjevem mnenju se ta, ki je resnični iskalec, »nikoli ne more
postaviti na vzvišeni piedestal samodržca, ki je v posesti resnice, am-
pak mora ostati razsvetljeni mislec«, ki nikdar ne more pristati na
dokončno spoznanje resnice in večne Resnice. Ker si je upal iskati s
tistimi, ki so na robu in drugače mislečimi, si je prislužil od ’varuhov
Resnice’ naziv ’rdeči škof’«.83 Kot tak se ni »nikoli ustrašil«, negoval
je dialog z neverujočimi, teologijo je soočal s povsem stvarnimi, ži-
vljenjskimi problemi sodobnega sveta, vendar njegova misel v celoti
učinkuje zelo umirjeno in tako naravnano Grmičevo teologijo Reher
imenuje celo »kontekstna teologija«.84 K tej Grmičevi konteksni teo-
logiji, ki jo je usmerjal dialog, »oplemeniten s humanizmom«, ne
dvomno spada enkratna konkretnost, s katero je prisluhnil najsodob-
nejšim dogajanjem in razmeram. Zato Reher upravičeno poudarja,
da je »Grmič oplemenitil slovenski prostor z mnogimi teologijami iz
evropskega prostora in jih soočil s konkretnimi slovenskimi razme-
rami«.85 Tako smo po Grmičevi zaslugi dobili teologijo zemeljskih
resničnosti, teologijo trpljenja, teologijo dialoga s svetom, teologijo
človeške skupnosti, feministično teologijo, ekološko teologijo in celo
njegovo izvirno teologijo socializma, ki je v svetu naletela na zelo
pozitivne odzive. Vsekakor je Grmičeva teologija izrazito nedogmat-
ska in mnoge, ki smo ateisti, nas je s svojo odprtostjo in darežljivostjo
prijetno presenetila, povabila k sodelovanju, ki je in v marsičem osta-
ja trajne narave.
Če opozorimo najprej na etični vidik knjižice Poslednji spisi: misli o
sodobnosti, se pokaže, da iz Grmičevih razmišljanj o vrednotah izhaja,
da v sodobnem času človek nikakor ni deležen tega, kar mu je sicer
82 Prav tam, str. 6.
83 Prav tam.
84 Prav tam, str. 11.
85 Prav tam.
136
