Page 137 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 137
CVETKA HED@ET TÓTH
ništva od duha, sramote in ateizma ter nima več slabšalnega pomena
nečesa nihilističnega.
Ena najbolj prazačetnih Grmičevih misli je, da je »vera svoboda«,77
in v prispevku Osebna vera in institucionalizirana vera celo poudarja, da
bo institucija »morala stopati v ozadje, da bo lahko zaživela vera da-
našnjega človeka«.78 Tako postaja po njegovem aktualna »zakasnela
reforma, reforma celo v duhu nekdanje reformacije«,79 in Grmičeva
angažirana teologija se je temu v marsičem odzvala. Še posebej si je
tukaj prizadeval »za splošno priznane etične vrednote«. Vendar to
prizadevanje ne ostaja zaprto v intelektualistične, akademske sfere,
ne funkcionira samo kot nekakšna kultura, ampak seže v družbo in
celo na področje ekonomije.
Zato Grmičevi nazori o protestantizmu tesno sovpadajo z njego-
vim dojemanjem vere in verovanja, pa tudi krščanstva, ki mu je po
tragičnih dogodkih v pretekli vojni želel povrniti ugled tega, kar v
marsičem utemeljuje naš sodobni humanizem. Na kratko si velja
ogledati še te njegove nazore.
2. Grmičeva antropologija vere –
evangelij zahteva solidarnost, je socialna karizma
Svetlo modra knjižica z naslovom Poslednji spisi in podnaslovom Misli
o sodobnosti (založba Unigraf, Ljubljana 2005), z uvodno študijo, na
slovljeno kot Iskalec resnice iz ljubezni Srečka Reherja,80 in sklepnim
pojasnilom siceršnjega izdajatelja večine Grmičevih del Mitje Hribarja,81
prinaša uvid v dotlej še neobjavljena razmišljanja škofa Vekoslava
Grmiča. Gre za članke, govore in eseje novejšega izvora; njihove izdaje
ni več doživel. Z naslovnice prijetno učinkuje njegova delovna miza, ob
njej stol – ta sameva bolj kot miza. Kot celota prinaša naslovnica več-
nostno sporočilo, modra barva, ki opozarja na trajnost in večnost, se
77 Vekoslav Grmič: Izzivi in odgovori, str. 62.
78 Prav tam, str. 60.
79 Vekoslav Grmič: Kristjan pred izzivi časa, str. 223.
80 Vekoslav Grmič: Poslednji spisi. Misli o sodobnosti, str. 5–14.
81 Prav tam, str. 151.
135
ništva od duha, sramote in ateizma ter nima več slabšalnega pomena
nečesa nihilističnega.
Ena najbolj prazačetnih Grmičevih misli je, da je »vera svoboda«,77
in v prispevku Osebna vera in institucionalizirana vera celo poudarja, da
bo institucija »morala stopati v ozadje, da bo lahko zaživela vera da-
našnjega človeka«.78 Tako postaja po njegovem aktualna »zakasnela
reforma, reforma celo v duhu nekdanje reformacije«,79 in Grmičeva
angažirana teologija se je temu v marsičem odzvala. Še posebej si je
tukaj prizadeval »za splošno priznane etične vrednote«. Vendar to
prizadevanje ne ostaja zaprto v intelektualistične, akademske sfere,
ne funkcionira samo kot nekakšna kultura, ampak seže v družbo in
celo na področje ekonomije.
Zato Grmičevi nazori o protestantizmu tesno sovpadajo z njego-
vim dojemanjem vere in verovanja, pa tudi krščanstva, ki mu je po
tragičnih dogodkih v pretekli vojni želel povrniti ugled tega, kar v
marsičem utemeljuje naš sodobni humanizem. Na kratko si velja
ogledati še te njegove nazore.
2. Grmičeva antropologija vere –
evangelij zahteva solidarnost, je socialna karizma
Svetlo modra knjižica z naslovom Poslednji spisi in podnaslovom Misli
o sodobnosti (založba Unigraf, Ljubljana 2005), z uvodno študijo, na
slovljeno kot Iskalec resnice iz ljubezni Srečka Reherja,80 in sklepnim
pojasnilom siceršnjega izdajatelja večine Grmičevih del Mitje Hribarja,81
prinaša uvid v dotlej še neobjavljena razmišljanja škofa Vekoslava
Grmiča. Gre za članke, govore in eseje novejšega izvora; njihove izdaje
ni več doživel. Z naslovnice prijetno učinkuje njegova delovna miza, ob
njej stol – ta sameva bolj kot miza. Kot celota prinaša naslovnica več-
nostno sporočilo, modra barva, ki opozarja na trajnost in večnost, se
77 Vekoslav Grmič: Izzivi in odgovori, str. 62.
78 Prav tam, str. 60.
79 Vekoslav Grmič: Kristjan pred izzivi časa, str. 223.
80 Vekoslav Grmič: Poslednji spisi. Misli o sodobnosti, str. 5–14.
81 Prav tam, str. 151.
135
